Miran Jarc

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

Miran Jarc (ps. Janez Suhi) se je rodil 5. 7. 1900 v Črnomlju. Po končani gimnaziji v Novem mestu se je lotil študija slavistike in romanistike v Ljubljani in Zagrebu, ki ga pa ni dokončal. Služboval je kot bančni uradnik v Ljubljani, deloval pa je tudi kot pesnik pisatelj, dramatik, igralec in violinist. Leta 1942 je bil zajet in odpeljan v taborišče. Kasneje so ga partizani osvobodili. Padel je v partizanih pri Pugledu, 24.8. 1942.

Objavljal je v Ljubljanskem zvonu, v reviji Dom in svet in drugih glasilih – med drugim tudi Ženski svet. Izdal je tri pesniške zbirke, napisal je več dram, dva romana in druga prozna dela. Med krajšimi proznimi deli so znani Vaza s tuberozami, Na zakletem gradu, Jalov dom itd.

Z Miranom Jarcem se je ukvarjalo veliko slovenskih (in drugih) literarnih teoretikov in zgodovinarjev. Predvsem si niso bili edini v vprašanju njegove slogovne pripadnosti: Franc Zadravec, ki se je ukvarjal predvsem z njegovo liriko, ga uvršča v ekspresionizem, Kos pa govori o pripovedništvu v obdobju ekspresionizma. Ravno s tem problemom se ukvarja Marjan Dolgan v delu Tri ekspresionistične podobe sveta (1996). Dolgan ugotavlja, da je jedro Jarčeve kratke proze prav »ekspresionizem, katerega središče je posameznik, razplet med moralno in socialno kritiko družbe ter kozmično vizionarstvo«, vendar pa se pri njem najde tudi »simbolistične prvine in prvine večerniške povesti« 


Viri[uredi]

  • Marjan Dolgan, Tri ekspresionistične podobe sveta. Ljubljana ZRC SAZU, 1996.
  • Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ur. Tončka Stanonik in Lan Brenk. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.