Milan Dekleva: Varuhi psov

Iz Wikiverza

Varuhi psov je kratka sodobna pravljica Milana Dekleve, ki je leta 2002 izšla v zbirki Metulj na dežju. Izdalo jo je društvo Jasa, v sodelovanju z večimi avtorji.

O pisatelju[uredi]

Milan Dekleva je ustvarjalec, ki je v svojem literarnem opusu pristopil k raznolikim področjim, kot je poezija, dramatika in proza. Aktivno delovanje v slovenskem kulturnem prostoru je prisotno vseskozi njegova dela.

Skozi dolgoletno ustvarjanje je Milan Dekleva slovenskemu kulturnemu prostoru ponudil enaindvajset zbirk poezije za otroke in odrasle, štiri romane, dve knjigi kratke proze in dve zbirki esejev, devet knjig za otroke, dva televizijska scenarija ter šestnajst raznolikih dramskih besedil, med katerimi najdemo muzikale, radijske in lutkovne igre ter celo kabaret.

Za svoja dela je prav tako pridobil številne nagrade: 1989 - nagrada Prešernovega sklada za zbirko Zapriseženi prah; 1990 - Jenkova nagrada za Odjedanje božjega; 1995 - Župančičeva nagrada za Šepave sonete. Esejistična zbirka Gnezda in katedrale je leta 1999 prinesla Rožančevo nagrado. Leta 2003 so mu podelili Veronikino nagrado za zbirko V živi zob, pomembno pa je bilo leto 2006, ko je avtor, poleg Kresnika za že omenjeno Zmagoslavje podgan, prejel veliko Prešernovo nagrado za življenjsko in pesniško delo. Sledili sta še Veronikina nagrada za pesniško zbirko z naslovom Audrey Hepburn, slišiš metlo budističnega učenca? leta 2008 ter nagrada Desetnica za Pesmarico prvih besed.

V sodelovanju z društvom Jasa je prispeval kratko sodobno pravljico, ki postavlja v ospredje otrokovo čustveno doživljanje sveta.

Društvo Jasa[uredi]

Društvo Jasa je nastalo zaradi izvirne človeške potrebe, da bi bil svet lepše bivališče za vse. Člani društva delujejo na literarnem področju, preko katerega želijo krepiti dejavnike očlovečenja človeka, tj. z umetnostjo, dobroto in lepoto.

Knjižna zbirka Onežimo svet ponuja knjige s poučnim sporočilom, ki poziva otroke in odrasle, naj bodo čutnejši do narave, okolice in samih sebe. Zaznati je sodobno miselnost povezovanja človeka z naravo in dobrim delom za korist vseh. Zbirka zajema dela:

  • PIKAPOLONICA NA PRAŠNI CESTI
  • RAVNOVESJA
  • SIJAJ DRUGAČNOSTI
  • OBLAČENJE IN MODA
  • TUDI OTROCI SE OBLAČIJO
  • METULJ NA DEŽJU
  • MAČEK MAČEK
  • ŽUBORENJE SLOVENIJE
  • KRESNICA NA DLANI
  • ZGODBA O KNJIGI
  • TI SI MOJE SRCE
  • SONCE V BRLOGU
  • ZEMLJA IMA SRCE
  • SVOBODA NA IZPITU
  • NEŽINA STEZA

Metulj na dežju[uredi]

Metulj na dežju je zbirka zgodb, katere namen je poučevanje in ozaveščanje čutnosti otrok v odnosu do živali. Sporočilo je prisotno v samem naslovu, ki opominja na življenjske situacije, ko smo v enem trenutku svobodni kot metulji, v drugem nam lahko dežna kaplja onemogoča letenje in s tem predstavlja veliko oviro. V zbirki zgodb nastopajo raznolike udomačene živali: maček, pes, orel, kača, želva, papagaj, zajec, metulj, muren, . K nastanku zbirke so prispevali : Milan Dekleva, Neža Maurer, Marjan Tomšič, Ivanka Mestnik, Bogdan Novak, Janja Vidmar, Milan Vincetič, Berta Golob, Ivan Sivec, Majda Koren, Barbara Gregorič, Franjo Frančič.

O pravljici Varuhi psov[uredi]

Deklica Nina dobi psičko Jenny, s katero sta si podobni – obe sta majhni in zlatorjavi. Skupaj sta rasli, vendar je psička rasla veliko hitreje, česar očetu, ki je že odrasel, ni bilo jasno pa je o tem povprašal hčerko. Nina slikovito opisuje intenzivno življenje psov, ki hitreje živijo, ker sedemkrat hitreje umrejo. To pa pomeni, da so tudi sedemkrat bolj občutljivi in ne zgubljajo časa. Psi so vedno dobre volje in njihovo početje ima vedno pomen. Medtem ko se očetu zdi grozno, da dan za dnem gledajo v tla, Nina najde popolno razlago za to, ki jo razvije v domišljijsko zgodbo. Očetu začne razlagati, kako so psi bitja Zemlje in imajo močna čutila, preko katerih se povežejo z naravo. Tako pride do sodelovanja z drugimi nadnaravnimi bitji, kot je Varuh ptic – krilati duh, ki kaže pticam kje naj gnezdijo, saj kadar hodi po tleh, ga psi varujejo pred ljudmi. V zameno za varovanje, mu ptice ščivkajo vse nebesne podrobnosti. Prav tako imajo psi svojega varuha, ime mu je Dlakavi tekač. Duh daljav, ki se najbolje počuti med travniškimi vetrovi, zato ga v mestu ni. V mestu moramo zato ljudje paziti na pse, vendar je to naloga otrok, saj se oni znajo igrati s svetom in zabavati s stvarmi. Niso obremenjeni z materialnimi stvarmi kot odrasli. To vzpodbudi dilemo pri očetu, ki ne razume, kako lahko otroci skrbijo za živali, če še zase ne morejo. Nina pa ga hitro pridobi na svojo stran, ko mu reče, da morajo starši skrbeti otroke, otroci pa za živali in kot je sam rekel, se vse stvari na svetu povezane. Potem se Nina in oče odpravita na vrt, od tam pa na sprehod na travnik, kjer psička Jenny navdušena, ker je v svojem okolju, poskakuje in teka naokrog. V tem trenutku se oče pošali in Nino posvari, naj ne pohodi Dlakavega tekača.

Analiza[uredi]

Kratka sodobna pravljica je postavljena v današnji čas in prostor. Besedilo je organizirano na osnovi linearne in časovne logike, ki pri bralcu spodbuja vzročno povezanost sestavin in dogajanja. V zgodbi ni očitnih zapletov, ki bi ga književni liki reševali, temveč vseskozi prevladuje otroški doživljajski svet, v katerem se otrok postavi v vlogo poučevanja in vzgajanja starša. Dogajanje je skrčeno na droben izsek iz otrokovega življenja, torej je očitna sintetična dogajalna linija.

Deklica Nina je sodoben mestni otrok (predvidoma od predšolskega do zgodnjega šolskega obdobja), ki je močno povezana s psičko Jenny, s katero odrašča. Dogajanje poteka na dveh ravneh dvodimenzionalnosti. Začne se v resničnem vsakdanjiku otroškega literarnega lika. Pojavi se lik odraslega očeta, ki ima v zgodbi stransko vlogo. Lik očeta ostaja na realni ravni dogajanja, medtem ko se otroški lik Nine postavi v irealni svet. Ta druga raven dogajanja v irealnem svetu je otroku enakovredna kot realna. Trenutek, ko oče sooči Nino s pasjim življenjem in dogajanjem, začne zgodba razvijati sporočilnost. Tako Nina začne opisovati in razlagati življenje psov na čustven, doživljajski način. Nastopi kot avktorialen pripovedovalec, ki je vsevedni za odrasli svet. Izpostavi svet psov, ki je bolj občutljiv od človeškega. Za njeno razlago, ki popelje bralca v otroško in domišljijsko doživljanje sveta, je pobudnik oče. Opisana so čutila psov, kot je voh, sluh, njihovo občutenje vremenskih sprememb, ki pa jim Nina doda irealno razlago, saj vključi nadnaravna bitja. Posebnost psov, ki so del narave je, da so bitja Zemlje. Ta bitja so povezana z drugimi bitji, kot je Varuh ptic – krilati duh in Dlakavi tekač – varuh psov. Pripovedovalec začne nakazovati sodelovanje živali v naravi ter nato preide na sodelovanje ljudi in živali. Vseskozi pogovor je oče v vlogi nevednega, saj mu Nina pojasnjuje smisel povezovanja, kar nakazuje na vzgojno delovanje otroka na starša. Deklica je prikazana kot neobremenjen otrok, ki je zadolžena za skrb živali, odrasli pa za skrb otrok. Postavi se vprašanje, kako lahko otroci skrbijo za živali, če še zase ne morejo. Avtor je tu na strani otroka in z empatijo osvetljuje otroški način doživljanja sveta. Otroci ne mislijo na denar in na pralni prašek, oni se v nasprotju z odraslimi znajo igrati s svetom, zabavati s stvarmi. Prav zato je pomembno, da odrasli, otroci in živali sodelujejo kot del tega sveta. Pri tej razlagi je prepričljivost močno vprašljiva. Lahko otroka hkrati postavimo v neobremenjen svet, hkrati pa mu zaupati skrb za živali? Bralcu je tu ponujen le grob opis, ki ni razvit, da bi se lahko o njem racionalno presojalo. Potemtakem se nit poučnega dela izgubi in temelji le na otroški perspektivi, kjer prevladujejo subjektivne prvine. Zaključek nas zopet popelje v realni svet, ko se iz urbanega okolja dogajanje prestavi na predmestje, kjer je naravno okolje živali. Živahnost psičke na travniku, veselje do igre in čista svetloba v očeh postavijo zgodbo v pozitiven zaključek, ki potrdi pomembnost čutnega doživljanja sveta. Moralni nauk ni v smislu ljudskih pravljic, sporočilnost deluje kot celota, ki se prepleta med samim dogajanjem v zgodbi. Sodobna pravljica Varuhi psov izpostavlja odnos otrok do živali, hkrati pa je zaznati očitek do odgovornosti urbanega okolja in odraslih v njem.

Viri in literatura[uredi]