Metodologija literarnega raziskovanja, Slovenistika - Literarne vede, II. stopnja, 1. letnik, zimski semester 2015/16

Iz Wikiverza
Skoči na: navigacija, iskanje

← Nazaj na Slovensko Vikiverzo, UNG

Metodologija literarnega raziskovanja, Aleš Vaupotič

Predavanja bodo potekala ob sredah, 12.15 - 14.45, v predavalnici 26.

Uvod v metodologijo literarne vede / Janko Kos (članek o sistematiki literarnovedni metod)

Seminarji

  • Mihail Bahtin: Beseda v romanu.
    (V: Bahtin: Teorija romana).
  • Tjaša Bajc (Blaž Makovec)
  • Barthes, Roland: "Smrt avtorja" in "Od umetniškega dela do teksta".
    ("Smrt avtorja" v: Pogačnik Aleš, ur., 1995, »Sodobna literarna teorija: zbornik«, Ljubljana: Krtina. "Od umetniškega dela do teksta" v Problemi št. 110, str. 75- 79.)
  • Blaž Makovec (Anja Batič)
  • Michel Foucault: "Kaj je avtor?" in "Red diskurza".
    V: Pogačnik Aleš, ur., 1995, »Sodobna literarna teorija: zbornik«, Ljubljana: Krtina. Ali v: Vednost - oblast - subjekt, Ljubjana, Krtina, 2009.
  • Anja Batič (Tjaša Bajc)

Seminar naj bo dolg 12-15 strani, 30 vrstic s po 60 znaki.

Rok oddaje: 15. 11. 2015. Drugi rok oddaje: 4. 1. 2016.

Citiranje tipa »MLA«.

Tekoče oštevilčene opombe so za glavnim besedilom. Vanje ne vključujemo bibliografskih navedb.

Citati v besedilu so označeni z narekovaji, izpusti iz njih in prilagoditve pa z oglatimi oklepaji. Daljši citati (več kot 5 vrst) so izločeni v samostojne odstavke. Vir citata je označen v oklepaju na koncu citata. Kadar avtorja citata navedemo v sobesedilu, v oklepaju na koncu citata zapišemo samo strani: (42–48). Kadar je avtor citata imenovan v oklepaju, med avtorjem in stranjo ni ločila: (Pirjevec 42–48). Več enot istega avtorja označimo s skrajšanim naslovom v oklepaju: (Pirjevec, Strukturalna 42–48).

V bibliografiji na koncu članka so podatki izpisani po standardih MLA:

  • za samostojne knjižne izdaje (monografije, zbornike):

    Pirjevec, Dušan. Strukturalna poetika. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1981. (Literarni leksikon 12).

  • za članke v periodičnih publikacijah (torej: »letnik.številka (leto): strani.«):

    Kos, Janko. »Novi pogledi na tipologijo pripovedovalca.« Primerjalna književnost 21.1 (1998): 1–20.

  • za prispevke v zbornikih:

    Novak, Boris A. »Odmevi trubadurskega kulta ljubezni pri Prešernu.« France Prešeren – kultura – Evropa. Ur. Jože Faganel in Darko Dolinar. Ljubljana: Založba ZRC, 2002. 15–47.

  • za spletne vire (datum ogleda strani je nujen, razen v primeru, da namesto URL - tj. enoličnega krajevnika vira - uporabimo DOI [1] ali URN [2]):

    Škulj, Jola & Vaupotič, Aleš. »Spletišče Evropske mreže za primerjalno literarno vedo (REELC/ENCLS) kot raziskovalna platforma literarnih ved.« Vloge središča - konvergenca regij in kultur: Slovenski slavistični kongres 2010. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, 2010. 470-3. Print. 9. februar 2011 <http://black2.fri.uni-lj.si/humbug/files/papers/Skulj%20in%20Vauptic%20REELC%20kot%20raziskovalna%20platforma.doc>.

Literatura

Kos, Janko. Očrt literarne teorije. Ljubljana: DZS, 1996.

--- "Uvod v metodologijo literarne vede." Primerjalna književnost 11.1 (1988): 1-17. URN:NBN:SI:DOC-7E1V6PBH pri http://www.dlib.si

Virk, Tomo. Moderne metode literarne vede in njihove filozofsko teoretske osnove: Metodologija 1. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo, 2008.

Virk, Tomo. Duhovna zgodovina. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1989. (Literarni leksikon 35).

Viktor Šklovski, Viktor. "Umetnost kot postopek." 1917. Ruski formalisti.

Jakobson, Roman. »Lingvistika in poetika.« Lingvistični in drugi spisi. Ljubljana: SH – Zavod za založniško dejavnost, 1989. <http://www.akira.ruc.dk/~new/Ret_og_Rigtigt/Jakobson_Eks_15_F12.pdf> <http://varenne.tc.columbia.edu/bib/texts/jakbsromn600constat.pdf>

Derrida, Jacques. "Struktura znak in igra v diskurzu humanističnih znanosti." Literatura 5.24-25.6 (1993):63-80. <http://www.ung.si/~avaupotic/Derrida1966.pdf>

Hribar, Tine. Fenomenologija 1: Brentano, Husserl, Heidegger. Ljubljana: Slovenska matica, 1993. (Str. 5-54.)


Opombe

  1. ^ http://en.wikipedia.org/wiki/Digital_object_identifier, http://www.doi.org (21. 2. 2012)
  2. ^ Kragelj, Matjaž, Krstulović, Zoran, Musek, Tine. »URN - preprosto uporaben.« Knjižničarske novice 19.6-7 (2009). URN:NBN:SI:DOC-SIW8U1SR pri http://www.dlib.si

← Nazaj na Slovensko Vikiverzo