Medbesedilnost v sodobni slovenski popularni glasbi

Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo

Medbesedilnost v sodobni slovenski popularni glasbi seminarska naloga pri predmetu Medbesedilnost

Avtor: Lina Zalaznik Mentor: red. prof. dr. Marko Juvan

Ljubljana, september 2017 Kazalo 1. Uvod……………………………………………………………………………………3 2. Analiza medbesedilnosti…………………………………………………………….....3 2.1 Anžej Dežan: Kot Romeo in Julija; Flirt: Romeo in Julija; Nuša Derenda: Romeo in Julija……………………………………………………………….………………..3 2.2 MI2: Trpljenje mladega Wernerja…………………………………………………3 2.3 Zoran Predin in Šukar: Zadnja večerja…………………………………….………4 2.4 Matter: Anakonda…………………………………………………………………..4 2.5 Nikolovski: Gregor……………………………………………………..………….4 2.6 Zlatko: Vaja dela mojstra.........................................................................................5 2.7 Trkaj: Pleš………………………………………………………………………….5 3. Funkcije medbesedilnih navezav v obravnavanem delu…………………….…………5 4. Sklep……………………………………………………………………………………6 5. Povzetek……………………………………………..…………………………………6 6. Seznam uporabljene literature…………………………………….……………………6

1. Uvod V seminarski nalogi Medbesedilnost v sodobni slovenski popularni glasbi se bom ukvarjala z medbesedilnimi navezavami v nekaterih pesmih popularnih slovenskih izvajalcev, nastalih v letih od 1996 do 2016. Izbor pesmi je omejen z mojim poznavanjem slovenske popularne glasbe, v interesu pa mi je bilo izbrati pesmi različnih glasbenih žanrov, kar bo morda pokazalo določene vzorce. V analizo bodo vključene pesmi glasbenih izvajalcev in zasedb: Anžej Dežan, Nuša Derenda, Flirrt, MI2, Zoran Predin in Šukar, Matter, Nikolovski in Zlatko.

2. Analiza medbesedilnosti 2.1 Anžej Dežan: Kot Romeo in Julija; Flirt: Romeo in Julija; Nuša Derenda: Romeo in Julija V sodobni slovenski popularni glasbi je precej pogosta izposoja literarnih likov Romea in Julije iz pesmi Arthurja Brooka Tragicall Historye of Romeus and Juliet iz leta 1562 in iz bolj znane tragedije Romeo in Julija Williama Shakespeara iz leta 1593. Med izvajalce pesmi, v katerih je tovrstno medbesedilno navezavo zaslediti, so Anžej Dežan, Nuša Derenda in glasbena skupina Flirrt. Vsi našteti so si osebi izposodili že v naslovih pesmi, pojavijo pa se seveda tudi v besedilih samih. Prvi, Anžej Dežan, poleg glavnih likov omeni tudi avtorja tragedije: »Se sploh zavedaš, da Shakespeare in tragedija sva midva? Kot Romeo in Julija v oči si nežno gledava.« V pesmi Nuše Derenda Romeo in Julija sta omenjena takole: »Romeo in Julija, v to še kar verjameva, črnobelo barvava, ko resnici se preda«, v skladbi z enakim naslovom skupine Flirrt pa: »Nisem Romeo in ti nisi moja Julija«. V obeh treh primerih gre seveda za prispodobo žalostne zgodbe o nesrečni ljubezni.

2.2 MI2: Trpljenje mladega Wernerja Glasbena skupina MI2 se z naslovom pesmi Trpljenje mladega Wernerja iz četrtega, leta 2002 izdanega albuma Dečki s Sotle navezuje na sentimentalni pisemski roman Johanna Wolfganga von Goetheja, napisan leta 1774, Trpljenje mladega Wertherja. In če je Goethejev romantični Werther hrepenel po svoji Lotte, je v skladbi MI2 stvar drugačna. Kot pišejo na rockonnet.com gre za »pripoved o tem, kaj vse odraslemu moškemu roji po glavi, ko se včasih loti ljubljenja, pa ob tem pozabi, da mu pravzaprav ni do tega početja, in da bi bil ta čas mnogo raje s prijatelji na pivu v gostilni, kjer bi skupaj gledali kakšno kvalifikacijsko tekmo za prihajajoče nogometno prvenstvo. […] Werner pa je v zgodbo zašel bolj ali manj po naključju – ker je pač kralj.« Ime Werther so namreč zamenjali z Werner, imenom, ki ga nosi popularni slovenski pevec.

2.3 Zoran Predin in Šukar: Zadnja večerja Naslov pesmi Zadnja večerja s Predinovega albuma Mentol bombon, izdanega leta 1996, se navezuje na svetopisemski dogodek, ki ga opisuje več evangelijev (Janezov, Matejev, Markov in Lukov). Iz Svetega pisma si je avtor sposodil tudi literarno osebo in dogajalni prostor, in sicer Evo in raj: »Ni več Eve, ni več jablane. Raj je vedno bolj strupen.« 

2.4 Matter: Anakonda V besedilih rap zasedbe Matter je najti marsikatero medbesedilno navezavo. Gre sicer za precej neklasična rap besedila, ki pa, kot piše Mladina, niso namenjena dešifriranju pomenov, temveč čutni izkušnji. V pesmi Anakonda z albuma Amphibios (2016), ki so jo posneli v sodelovanju z zasedbo Napravi Mi Dete, omenjajo »Clockwork Orange«, izviren naslov romana Peklenska pomaranča Anthonyja Burgessa iz leta 1962. Na leta 1971 izdan istoimenski film, posnet po omenjenem romanu (režiser Stanley Kubrick), spominja tudi videospot pesmi. Omenjajo tudi literarni lik čarovnika Merlina iz Legende o kralju Arturju, Malega princa, glavni literarni lik iz istoimenskega dela Antoinea de Saint-Exupéryja, izdanega leta 1943.

2.5 Nikolovski: Gregor Darko Nikolovski se v pesmi Gregor s pripovedovanjem prvoosebne zgodbe 13-letnega Gregorja loteva socialne tematike. Pojavi se najprej dobesedni citat glavnega verza pesmi Otona Župančiča »Veš, poet, svoj dolg?«, nato pa nadaljuje s pretvorjenim citatom »Al' nimaš n'č za povedat, si en od tistih, keri ho'čjo dobr zgledat?«. V Župančičevi pesmi je sicer nadaljevanje: »Nimaš nič besed? Kaj zaganjaš se v molk? Vrzi pesem v svet, Pesem za današnjo rabo: Vsi jo bomo povzeli za tabo.« Oba se torej dotikata tematike literarnega ustvarjanja v povezavi z opozarjanjem na trenutno družbeno situacijo.

2.6 Zlatko: Vaja dela mojstra Raper Zlatan Čordić Zlatko je na svojem desetem albumu izdal pesem z naslovom Vaja dela mojstra. Gre za pregovor, ki se sicer v celoti glasi »Vaja dela mojstra, mojster dela vajo.« Zlatko refren svoje pesmi nadaljuje s »trening pa legende«, s čimer ga skuša nadgraditi in z njim spodbuditi in motivirati poslušalca – v pesmi se namreč ukvarja s športno tematiko.

2.7 Trkaj: Pleš Raper Rok Terkaj (Trkaj) v svoji pesmi Pleš z albuma Rapostol (2007) omenja mnogo glasbenih navezav, med drugim omenja glasbene izvajalce, kot so Mojmir in Majda Sepe, (Janko) Ropret, Bele vrane, Oto (Pesner), pa tudi znane slovenske popevke, kot so Šuštarski most, Ljubljančanke, Dan ljubezni, Med iskrenimi ljudmi, Zemlja pleše, … pa vse do modernih pesmi, kakršna je na primer Od višine se zvrti zasedbe Martin Krpan. Kar pa se tiče literarnih navezav, si je izposodil literarna lika iz balade Franceta Prešerna Povodni mož. Ta je bila prvič objavljena leta 1830. »Ime ji je Urška, se piše Povodni. A kje je zdej tvoj mož, a? Prav, da ga ni, sam jo je pustil in šel plavat v Portorož.« Omeni pa tudi samega avtorja balade in njegovo nesojeno ljubezen Primicovo Julijo: »Midva nisva kot Primicova in France«.

3. Funkcije medbesedilnih navezav v obravnavanem delu Z medbesedilnim navajanjem glasbeniki oziroma pisci glasbenih besedil poslušalcu približajo besedilo, saj je tako v njem nekaj, kar mu je znano. V nekaterih primer služijo navezave za lažjo oz. boljšo čutno izkušnjo, z njimi glasbenik na poslušalca naredi vtis, z njimi ustvari razpoloženje, kot na primer v primeru Matter (pesem Anakonda). V nekaterih primerih je uporaba določenih predlog množična, kot na primer v primeru pesmi, ki se navezujejo na Shakespearova Romea in Julijo. Funkcija te navezave je seveda poslušalcu na kratek in jedrnat način nakazati žalost oziroma tragičnost zgodbe, ki jo v svoji pesmi pripovedujejo. V primeru obravnavane pesmi Nikolovskega gre za poigravanje z že obstoječim klasičnim pesniškim delom, ki ga pa prezrcali v sodobni čas in situacijo. V Zlatkovi pesmi Vaja dela mojstra je uporaba dela pregovora, ki refren pesmi naredi bolj zapomnljiv. MI2 pa so s spremembo literarne klasike naslov svoje pesmi spremenili v humornega. Vse obravnavane navezave so po mojem mnenju preproste do te mere, da jih zazna velika večina poslušalcev. V primeru, da temu ni tako, je poslušalcu pesem še vedno razumljiva, a morda malce manj zanimiva.

4. Sklep V sodobni slovenski popularni glasbi je najti kar nekaj literarnih medbesedilnih navezav. Med najpogostejše spada navezava na tragična Romea in Julijo, ki pa je tudi najpreprostejša. Seveda je v obravnavanih primerih najti tudi navezave na Sveto pismo (pri Zoranu Predinu). Bolj redek pojav je uporaba pregovorov, ki jo je najti pri Zlatku. Nikolovski in Trkaj sta v svojem delu uporabila navezave na slovenske literarne klasike. Ne navezujejo pa se vsi obravnavani izvajalci le na slovenske predloge – zasedba Matter se navezuje med drugim tudi na Legendo o kralju Arturju, Malega princa in Peklensko pomarančo, MI2 pa na Goethejevega Trpljenje mladega Wertherja.

5. Povzetek V seminarski nalogi Medbesedilnost v sodobni slovenski popularni glasbi sem se ukvarjala z medbesedilnimi navezavami, ki jih je najti v nekaterih pesmih Anžeja Dežana, Nuše Derenda, Zorana Predina, Nikolovskega, Zlatka, Trkaja in skupin Flirrt, MI2 ter Matter. Pri nekaterih je navezava opazna le v naslovu skladbe, pri drugih, kot na primer pri Trkaju, pa je pesem sestavljena iz zgolj nizanja navezav, ki pa so sicer večinoma iz glasbenega sveta. Predloge so pri nekaterih tuji, pri drugih slovenske literarne klasike, najti pa je tudi take, ki v svojem delu uporabijo pregovor. Funkcije medbesedilnih navezav v glasbi so različne, vsekakor pa te pese poslušalcu približajo, saj tako govor o poslušalcu znanih stvareh. Vse obravnavane navezave so po mojem mnenju preproste do te mere, da jih zazna velika večina poslušalcev. V primeru, da temu ni tako, je poslušalcu pesem še vedno razumljiva, a morda malce manj zanimiva.

6. Seznam uporabljene literature Juvan, Marko. Intertekstualnost. Lubljana: DZS, 2000. Juvan, Marko. Medbesedilnost – figure in vrste. Slavistična revija, letnik 47/1999, št. 4. Juvan, Marko. Vezi besedila. Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura, 2000. Župančič, Oton. Veš, poet, svoj dolg? https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SOBELQMC/f3951022-a8cf.../PDF Zadnjič gledano: 13. 9. 2017. Besedilo pesmi Gregor (Nikolovski). https://www.youtube.com/watch?v=Wmo_6ZKaFYQ Zadnjič gledano: 13. 9. 2017. Zlatan Čordić – Zlatko. Vaja dela mojstra. https://www.youtube.com/watch?v=MSzoNDtIcak Zadnjič gledano: 13. 9. 2017. Slovenski pregovori. Vaja dela mojstra, mojster dela vajo. https://sl.wikiquote.org/wiki/Slovenski_pregovori Zadnjič gledano: 13. 9. 2017. Matter. Anakonda. https://www.youtube.com/watch?v=Ih15eTm7-8M Zadnjič gledano: 13. 9. 2017. Besedilo pesmi Anakonda (Matter). https://genius.com/Matter-anakonda-lyrics Zadnjič gledano: 13. 9. 2017. Kocijančič, Gregor. Nedelo osvobaja. Mladina Intervju 2017. http://www.mladina.si/180967/nedelo-osvobaja/ Zadnjič gledano 13. 9. 2017. Anžej Dežan. Kot Romeo in Julija https://www.youtube.com/watch?v=e_sRtezuUeY Zadnjič gledano 13. 9. 2017. Besedilo pesmi Romeo in Julija (Flirrt) https://www.flashlyrics.com/lyrics/flirt/romeo-in-julija-96 Zadnjič gledano: 13. 9. 2017. Nuša Derenda. Romeo in Julija. https://www.youtube.com/watch?v=HgqJK8fxopg Zadnjič gledano: 13. 9. 2017. Besedilo pesmi Trpljenje mladega Wernerja (MI2). http://pesmi.si/mi2/trpljenje-mladega-wernerja/ Zadnjič gledano: 13. 9. 2017. »Mi2 s singlom Trpljenje mladega Wernerja« Rockonnet https://www.rockonnet.com/2004/04/mi2-s-singlom-trpljenje-mladega-wernerja/ Zadnjič gledano: 13. 9. 2017. Besedilo pesmi Zadnja večerja (Zoran Predin) http://pesmi.si/zoran-predin/zadnja-vecerja/ Zadnjič gledano: 13. 9. 2017. Besedilo pesmi Pleš (Trkaj) http://www.lyrics.si/lyric/t/trkaj/ple%C5%A1.html Zadnjič gledano. 13. 9. 2017.