Medbesedilnost v slovenski resni in popularni glasbi 21. stoletja

Iz Wikiverza

1. Uvod: predstavitev problema, metode, avtorja in teksta.[uredi]

V seminarski nalogi se ukvarjam s problemom medbesedilnosti v slovenski resni in popularni glasbi 21. stoletja. Medbesedilni elementi so v glasbi zelo pogosti, tako v slovenski kot tuji. V nalogi me zanima, na katere predloge se glasbeniki opirajo in na kakšen način je medbesedilnost izražena. Medbesedilnost oziroma intertekstualnost pravzaprav pomeni oznako za medsebojno odvisnost literarnih tekstov, tako da je vsak od njih odvisen od prejšnjih. Ne gre za vpliv, ampak za to, da se v nekem besedilu prevzemajo in preobražajo znakovni sistemi drugih del; besedilo jih na novo artikulira. (Leksikon) Vrsta medbesedilnosti je na primer citatnost, tako besedilo pa je tisto, za katero lahko bralec v zgodovinskem kontekstu literarnega življenja utemeljeno domneva, da si je avtor tuje predloge prisvajal ali se nanje skliceval zavestno in pri tem računal, da bodo bralci te navezave znali prepoznati. (Juvan, 398) Citatne figure lahko zajemajo citat (sentenca), parafrazo, moto (epigraf) in aluzijo (značilno namigovanje na posredni način). Citatne vrste pa zajemajo parodijo, pastiš, emblem in kolaž. Zasledimo lahko tudi pribesedilne in besedilne kazalke (prikazane z narekovaji ali spremnimi stavki) (Juvan, 248) Laurent Jenny je ločil eksplicitno in implicitno intertekstualnost. Implicitna predstavlja uresničevanje ali preoblikovanje žanrskih vzorcev in drugih kodov ter je bila kot taka nujna lastnost vseh literarnih del in hkrati tudi pogoj za njihovo razumljivost. Eksplicitna pa predstavlja razvidno lastnost besedne umetnine, vanjo pa je uvrščena imitacija, parodija, citat, montaža … (Juvan 2000: 49–51) Za medbesedilno predstavljanje so pomembna razmerja obravnavanega besedila do predlog, to so lahko opisi, prenosi in posnetki. Opis je prikazovanje predlog ali njihovih sestavin, značilni obliki pa sta parafraza in povzetek besedila. Njegovo razmerje do predloge je distancirano in ni vzorčno-posledično povezano. Nanjo se nanaša s poimenovalnimi oznakami, komentarji, opisi, razčlembami, obnovami … Za prenos je značilen dobesedni citat, poustvaritev elementov z jezikovne površine ali z besedilnega sveta (literarne osebe, prizorišča, nadaljevanje zgodbe …). Predloge so s prenosi vzorčno-posledično, časovno, prostorsko ali personalno povezano in jih zato tudi dodatno pojasnjujejo. Posnetek, ki se pojavlja kot stilizacija, pa se izraža s posameznimi stilemi, celotnim jezikovnim slogom ali z makrostrukturami besedilnega sveta. (Juvan 2000: 252–261)

2. Analiza medbesedilnosti, identifikacija predlog, način predstavljanja predlog[uredi]

Za primer analize sem izbrala pesmi izvajalcev: Brezno, Vlado Kreslin in Severa Gjurin, Magnifico, Iztok Mlakar, Mi2, Slon in Sadež, Zgrešeni primeri, Niet. Vse pesmi so bile izdane med leti 2001 in 2016 in jih torej lahko uvrstimo v 21. stoletje, gre pa za različne zvrsti glasbe, in sicer rock, punk, rap, pop … Analizirala sem celoten album skupine Niet Rokovnjači, od ostalih izvajalcev pa sta v analizi od ena do dve skladbi. Besedila sem izbirala glede na svoje poznavanje, na izvajalce, ki sem jih poznala že od prej. Izbor je torej povsem subjektiven.

2.1. Niet: Rokovnjači (2012)[uredi]

Slovenska punk skupina Niet je bila ustanovljena leta 1983, prvotni člani pa so bili Igor Dernovšek, Aleš Česnovar, Primož Habič in Tomaž Dimnik. Od teh je v skupini še vedno prisoten Igor Dernovšek. Do danes so izdali 11 albumov. Album Rokovnjači je v celoti posnet kot soundtrack za istoimensko gledališko predstavo, ki je nastala v koprodukciji Slovenskega narodnega gledališča iz Nove Gorice in Prešernovega gledališča Kranj. Igra je napisana po predlogi istoimenskega romana Josipa Jurčiča in Janka Kersnika (1881). Pri treh pesmih na albumu je skupina za besedilo uporabila poezijo francoskega pesnika Françoisa Villona (Bratje svinjsko trdnih rok, Naj crkne rokovnjač in Balada za obešence) v prevodu Janeza Menarta. Igra rokovnjače obravnava po vzoru Robina Hooda, ki jemlje bogatim in daje revnim, vmes pa gre za zmes kriminalke z ljubezensko avanturo, kar na koncu vodi glavnega junaka v samouničenje. Nietom sta pri pisanju pesmi pomagala Miha Nemec (igralec in režiser) in Nejc Valenti (dramaturg). Glasba Nietov je vrinjena v scenarij igre, ki tako dobiva razsežnost mjuzikla. Izvajalci so med igro igralci sami, ki pojejo verze na posneto zvočno matrico glasbe skupine Niet. Izhodiščne usmeritve same glasbe velja iskati tako v romanu Rokovnjači kot tudi v albumu Trinajst (2010). Poleg Nietov na albumu zasledimo pevko Severo Gjurin (Pod staro jablano) in dodatke aranžmajev za Hammond orgle in piano s strani Boruta Činča. Deli pesmi so mnogokrat preoblikovani v prave hujskaške napeve, ki pričarajo rokovnjaške tolpe. Rokovnjači ne poznajo pokorščine, so umazani, razcapani, smrdijo in se ne boje nikogar, vendar vedo, kaj je ljubezen, sočutje in kaj sta to postavi pravice in poštenja. V besedilih zasledimo tudi vulgarnost, ki pa poudarja surovost in neizprosnost trdega življenja rokovnjačev. Kljub temu da so pesmi napisane za igro, so vseeno oblikovane tako, da so brez težav postale tudi repertoar koncertov skupine Niet.

2.2. Brezno in Krst (2014)[uredi]

Brezno so folk metal izvajalci, ki so se združili leta 2007. Navdih za svojo glasbo iščejo v izročilu o prednikih in zgodbah starih kultur, kar nam jasno pove, da pri njihovih pesmih večkrat naletimo na medbesedilnost. Ta je še posebej opazna pri pesmi Krst, ki se nanaša na Prešernov Krst pri Savici. Omenjena pesem se nanaša na njihovem albumu Kri, ki je izšel leta 2014. Krst je priredba Prešernovega Uvoda, gre pa za parafrazo besedila. Izpisala sem dva dela pesmi, kjer je nanašanje na Prešernov Krst pri Savici zelo očitno: - »se vname boj, mesarsko klanje! Sovrag tam s celo četo jih objame!« (Brezno) »Vname se strašen boj, ne boj, mesarsko klanje: Valjhun tam s celo jih močjo objame.« (Prešeren) - »Ko zora zdaj obsije mrtvih trope, Kot v času žetve zažare poljane.« (Brezno) »Ko zor zasije na mrličev trope, Leže, k' ob ajde žetvi al pšenice.« (Prešeren)

2.3. Vlado Kreslin in Severa Gjurin: Abel in Kajn (2007)[uredi]

Vlado Kreslin (1953) je slovenski kantavtor in folk rock glasbenik. Do danes je izdal 19 albumov. Kariero je začelo v bandu Apollo, deloval je tudi s skupinami Martin Krpan, Beltinška banda, Mali bogovi; sodeloval pa je z najrazličnejšimi glasbeniki, med drugimi Siddharta, Neisha, Jonas … V pesmi Abel in Kajn pa se združi s pevko Severo Gjurin (1982), ki je svojo pot začela kot vokalistka v zasedbi Olivija, znana pa je tudi po sodelovanju z bratom Galom Gjurinom in pa drugimi slovenskimi glasbeniki (Niet, Dejan Lapanja, Jana Sen in drugi). Pesem Abel in Kajn se nahaja na albumu Cesta, izdanem leta 2007. Naslov se nanaša na biblijsko zgodbo o Abelu in Kajnu, ki sta odraščala skupaj, vendar je Kajn Abela na koncu ubil. Kreslinova pesem se na zgodbo nanaša v verzih: »Ni nama šlo. Bila sva kot Abel in Kajn.« Težave para primerja z odnosom Abela in Kajna, ki ni bil pristen. Iz biblijske zgodbe lahko sklepamo, da je bilo v ljubezni verjetno prisotno ljubosumje in je zaradi tega prišlo do razpada. Na biblijsko zgodbo se torej pesem naslanja samo v naslovu in v omenjenima verzoma, gre pa za aluzijo na biblijski osebi.

2.4. Magnifico in Gospod težko sem ponižen (2001)[uredi]

Robert Pešut (1965), znan pod psevdonimom Magnifico je slovenski pevec zabavne glasbe srbskega porekla. Glasbeno pot je začel s skupino U'redu, kasneje pa je nadaljeval s solistično kariero in posnel 11 plošč. Ustvarja tudi kot avtor pesmi za druge izvajalce (Sestre: Lahko ti podarim samo ljubezen), igralec (Kajmak in marmelada). Pesem Gospod težko sem ponižen se nahaja na albumu Komplet (2001), v njej pa zasledimo nanašanje na elemente iz Svetega pisma, in sicer: - »V imenu očeta, v imenu sina in svetega duha.« Ta verz se nanaša na današnje pokrižanje, gre za simbolno gesto, ki jo uporabljajo pripadniki večjih krščanskih Cerkva za blagoslavljanje in izražanje pripadnosti krščanstvu, obenem pa gesta izraža tudi izpoved vere. Kratka molitev, ki jo verniki izgovarjajo ob pokrižanju se imenuje križ in se glasi: V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen. (latinsko: In nomine Patris, et Filii, et Spiritus Sancti. Amen.) Stavek se nahaja tudi v Svetem pismu, in sicer v Matejevem evangeliju: Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence: krščujte jih v ime Očeta in Sina in Svetega Duha (Matej 28,16). Gre za prenos oziroma dobesedni citat.

- »Prah sem bil in v prah se bom na koncu spremenil, in potem bom od mrtvih vstal in se še enkrat rodil.« Tudi ta verz se nanaša na Sveto pismo. Prvi del se nanaša v stari zavezi: “Zares, prah si in v prah se povrneš.” (Biblija, Stara zaveza, Geneza, 1. Mojzesova knjiga 3,1-24), drugi del pa se nanaša na Kristusovo vstajenje. Gre za parafrazo, priredbo besedila, ki pa je skoraj dobesedna, spremenjena je le oseba.

2.5. Iztok Mlakar in Očenaš (2008)[uredi]

Iztok Mlakar (1961) je slovenski kantavtor in gledališki igralec (Slovensko narodno gledališče Nova Gorica. Je avtor pesmi za gledališke predstave in pesmi šansonskega stila. V svojih šansonih poje o temah, kot so ljubezen, minevanje, smrt, življenjske radosti … V pesmih prepoznamo elemente socialistične družbene ureditve poznih 80. let bivše Jugoslavije, ti elementi pa so predstavljeni na humoren način. Večina pesmi je v primorskem narečju. Pesem Očenaš se nahaja na albumu Romance brez krjance (2008). Gre za neke vrste priredbo molitve Oče naš, kar je vidno že iz naslova, ki pa je za spremembo od molitve pisan skupaj. Nanašanje na molitev je vidno že v prvi kitici, ki se v pesmi ponovi večkrat: »Oče naš, k si v nebesih tm zgoraj, bod' posvečeno tvoje ime.« Poleg tega pa nas na molitev spominja tudi verz »Pridi k nm tvoje demokracije«, ki na humoren način parafrazira del molitve Pridi k nam tvoje kraljestvo, pri čemer kraljestvo zamenja z demokracijo. Gre za parafrazo naslova pesmi.

2.6. Mi2: Visoka pesem (2014), Sveta Margareta (2006)[uredi]

Slovensko rock skupino Mi2 (1995) sestavljajo Jernej Dirnbek (ustanovitelj), Tone Kregar, Egon Herman, Robi Novak in Igor Orač. Sprva je bila zasnovana kot duet. Do danes so izdali 8 albumov, izdali so tudi pesniško zbirko (Mi2 pišema poezije (Bori jih pa riše)), biografijo in pesmarico z ilustracijami. Leta 2015 je o skupini izšel tudi dokumentarni film z naslovom Kdo = Mi2 režiserja Rudija Urana. Skupina je znana po mnogih priredbah (Slovenija, Sve ove godine), večkrat pa zasledimo tudi opiranje na druga besedila (na primer naslov pesmi Trpljenje mladega Wernerja spominja na naslov Goethejevega romana Trpljenje mladega Wertherja). Pesem Visoka pesem je po naslovu identična kot svetopisemska knjiga Svetega pisma Stare zaveze, ki jo sestavlja ciklus ljubezenskih pesmi, kjer gre večinoma za dialog med zaročencema, torej gre za prenos naslova. Visoka pesem skupine Mi2 (album Čista jeba, 2014) pa je pripovedovalska kratka zgodba, ki povzema povsem optimistično različico življenja in se odvrti od smrti do rojstva, nima pa zveze z ljubezenskim dialogom. V pesmi Sveta Margareta iz albuma Dobrodošli na dvor (2006) pa spet zasledimo religiozne motive, in sicer v verzu: »Besede so meso postale«, te besede pa je pisal evangelist Janez: »In beseda je meso postala in med nami prebivala.« Anja Krušnik Cirnski v članku Izgubljena iluzija, v čas zapisana skrivnost, v katerem komentira delo Iluzije avtorja Ivana Viripajeva, v naslovu uporabi prva dva verza pesmi Sveta margareta, pesem pa z delom Iluzije primerja tudi v nadaljevanju: »Margaretin samomor je tista točka besedila, ko ljubezen ali iluzija ljubezni prerase v absoluten ideal, saj se po Milivojeviću to potrjuje vsakokrat, ko ljubezen vodi v smrt. Tako postane še bolj romantična in mistična. Tako Albert in Margareta ostaneta »vmes / vsak na svojem bregu sreče / z ustavljenim korakom čez« (Mi2, Sveta Margareta).« V pesmi gre za dobesedni prenos delov Biblije.

2.7. Slon in Sadež: Slovenskega naroda sin (2004)[uredi]

Slon in Sadež je slovenski zabavno glasbeni duet, ki je nastal leta 2001, sestavljata pa ga Jure Karas in Igor Bračič. V pesmih se odzivata na politične dogodke, aktualne teme in družbene polemike. Kasneje sta se duetu pridružila še basist Matjaž Ugovšek in bobnar Igor Brvar, še kasneje pa še Rok Šinkovec, Matej Horvat in Samo Šalamon. Izdali so štiri albume, ustanovitelja pa sta aktivna tudi kot voditelja raznih prireditev in oglasov. Za njuno glasbo je značilna parodija, in sicer predvsem znanih pesmi. Parodična je na primer pesem Pot v f(x), ki se naslanja na pesem skupine Siddharta Pot v X. Pesem Slovenskega naroda sin je izšla na albumu Komercialne pizde leta 2004. Naslov pesmi je parafraza pesmi Tomaža Domicelja, ne gre pa za parodijo na njegovo pesem, temveč za aluzijo na slovensko zgodovino. V njej zasledimo pomembne slovenske zgodovinske osebnosti, kot so knez Hotimir (»ko leta 769 umrl Hotimir je knez …«), Ljudevit Posavski (»ko leta 819 prišel je Ljudevit Posavski so Slovenci spet nardili štalo v krajini Dravski«), Matija Gubec (»da zgodovinska dejstva nič nas ne učijo se še enkrat potrdilo z Gubcem je Matijo«), Jurij Dalmatin (»sicer nas je malo, a neumni nismo reče Jurij Dalmatin, prevede Sveto pismo«, Tomaž Hren (»a še preden slovenščina prišla bi v navado Hren se je potrudu in vse zmetu na grmado«) in drugi. Poleg osebnosti zasledimo tudi pomembne slovenske knjige (Katekizem (»ko leta 1550 izšel je Katekizem je slovenski živelj spet zagrabil optimizem«), Dalmatinov prevod Biblije), pa tudi tabore, čitalnice (»bili so tabori in so bile čitalnice čeprav ne dosti večje od povprečne švabske spalnice«). Zaznamo tudi aluzijo na druge države, narode, soško fronto, svetovni vojni … Skozi pesem torej kažeta na ogromen del zgodovine slovenskega naroda. Brez poznavanja le-te nam bi bila pesem povsem nerazumljiva.

2.8. Zgrešeni primeri: Adam, Eva in raj (2007)[uredi]

Slovenska rock skupina Zgrešeni primeri je nastala leta 2001 in je v tem času izdala 3 albume. Skupino trenutno sestavljajo Janko Rošelj, Robi A. Glač, Luka Mavrič in Pavel Uršič. Pesem Adam, Eva in raj je na njihovem prvem albumu, in sicer M.E.M. V pesmi že v naslovu opazimo navezovanje na svetopisemsko zgodbo Izgon iz raja (3, 1-24) iz prve Mojzesove knjige, Geneze. Motiv Adama in Eve in izgona iz raja zasledim v naslednjih dveh verzih, ki se večkrat ponovita: »Nazaj poti ni več nazaj, te zapustu že je raj, Adam, Eva vesta sploh zakaj?!?«

2.9. Zlatko: Žive naj vsi narodi (2016)[uredi]

Zlatan Čordić (Zlatko) je slovenski raper, ki je poznan po tem, da udari z ostrimi in dorečenimi rimami in s prigodami iz vsakdanjega življenja. Navdih črpa iz svoje mladosti, ki ga je zapeljala na kriva pota, zato v pesmih pogosto razglablja o življenjskih problemih, stiski pa tudi veselju. Pesem Žive naj vsi narodi se nahaja na istoimenskem albumu, ki je izšel lani in je Zlatkov 10. album, za ime pa raper pravi: "Prešeren je Zdravljico napisal pred 172 leti, pa danes še vedno vidimo, kako so ljudje še vedno egoistični in dvolični. Po eni strani bi radi bili odprti in demokratični, ko pa je treba stati za temelji demokracije, jih več kot 50 odstotkov pogori. Zato sem se odločil, ker sem sam takega prepričanja, da nisem boljši od drugih. Nihče mi ne more reči, da sonce bolj sije za belce kot za kogarkoli drugega." Naslov albuma in pesmi predstavlja dobesedni citat oziroma prenos iz Prešernove Zdravljice. Album je v večini domovinsko obarvan, kar vidimo v pesmih Zmajevo srce, ki motivira košarkarje Union Olimpije, Vožnja me sprošča je pesem, ki je nastala v sodelovanju z Agencijo za varnost prometa, pesem Žive naj vsi narodi pa poudarja, da smo vsi enaki, čeprav z dejanji kažemo drugače.

3. Vrednostni odnos do predlog in funkcije medbesedilnih navezav v oglasih[uredi]

Vrednosti odnos do predlog se kaže kot popestritev neke pesmi, poslušalcem je zaradi poznavanja predloge pesem bliže in lažje razumljiva. Glasba večkrat kaže tudi odmev na določene aktualnosti, kar predstavlja tudi intertekstualnost v glasbi. Ta odmev je lahko kritičen ali ravnodušen, tako se spreminja odnos do predlog. S citatnostjo je na nekakšen način doseženo, da si pomen pesmi poslušalci laže predstavljajo, pesmi delujejo prepričljivejše. V nekaterih pesmih gre za parodijo ali ironijo, torej smešenje predloge, seveda pa ne v vseh. Uporabljene predloge so večinoma poznane širšemu krogu poslušalcev, zato so jim besedila lahko povsem razumljiva. Vrednostni odnos pa po drugi strani predstavlja tudi funkcijo medbesedilnih navezav v oglasih, vzbuja pozornost pri poslušalcu, besedilo mu je blizu zaradi poznavanja predloge. Citatnost je v vsaki pesmi uporabljena premišljeno, da je poslušalcu zanimiva in ne da se ponavlja.

4. Sklepne ugotovitve[uredi]

V seminarski nalogi sem z vidika medbesedilnosti analizirala nekaj slovenskih popularnih pesmi različnih izvajalcev. Glasba predstavlja velik del človekovega vsakdana in je med nami prisotna že od nekdaj. Večkrat predstavljajo odzivne dogodke ali dogajanje v posameznikovem življenju, kar pa predstavlja tudi intertekstualnost v glasbi. Predlogo za pesmi, v katerih sem zasledila citatnost, predstavljajo predvsem svetopisemske zgodbe, Prešernove pesmi, slovenska literarna klasična dela. Največkrat sem opazila sklicevanje na svetopisemske elemente. Ob analizi sem ugotovila, da je citatnost v slovenski glasbi zelo pogost pojav, saj sem zasledila veliko pesmi tudi iz prejšnjega stoletja. Z izbiro prepoznavnih predlog pa pesmi za poslušalca naredijo zanimivejše in seveda tudi lažje razumljive, iz česar je razumljivo, zakaj se na primer pogosto kot predlogo uporablja Sveto pismo, Prešerna in druge kanonizirane avtorje.

5. Povzetek[uredi]

V seminarski nalogi sem se ukvarjala z medbesedilnostjo v slovenski popularni glasbi 21. stoletja. Analizirala sem posamezne pesmi, kjer se pojavljajo različne oblike citatnosti, in sicer prenos, parafraza, aluzija … Ugotovila sem, da se kot predloge velikokrat pojavljajo Prešernove pesmi, odseki iz Svetega pisma in dela kanoniziranih avtorjev.

5. Seznam uporabljene literature[uredi]

- Besedila pesmi. http://slolyrics.com/ Zadnjič gledano: 25. 4. 2017 - http://www.zurnal24.si/zlatko-izbral-presernov-verz-clanek-277433 Zadnjič gledano: 25. 4. 2017 - http://www.mgl.si/assets/Uploads/GL-Iluzije-Krusnik-Cirnski-Izgubljena-iluzija.pdf Zadnjič gledano: 25. 4. 2017 - https://brezno.bandcamp.com/ Zadnjič gledano: 25. 4. 2017 - http://www.mi2.si/ Zadnjič gledano: 25. 4. 2017 - http://www.kreslin.com/ Zadnjič gledano: 25. 4. 2017 - http://www.sloninsadez.com/ Zadnjič gledano: 25. 4. 2017 - http://www.slorock.si/zgreseni-primeri/ Zadnjič gledano: 25. 4. 2017 - https://www.magnifico.si/ Zadnjič gledano: 25. 4. 2017 - http://www.niet.si/ Zadnjič gledano: 25. 4. 2017 - https://sl.wikipedia.org/wiki/Iztok_Mlakar Zadnjič gledano: 25. 4. 2017 - Juvan, Marko: Intertekstualnost. Ljubljana: DZS, 2000. - Juvan, Marko: Medbesedilnost – figure in vrste. Slavistična revija, letnik 47/1999, št. 4. - Juvan, Marko: Vezi besedila. Ljubljana: Literarno-umetniško društvo »Literatura«, 2000.