Matičetov, Milko: Dr. Karel Štrekelj (Jezik in slovstvo, 1956)
Matičetov, Milko: Dr. Karel Štrekelj (Jezik in slovstvo, 1956)
[uredi]Članek je izšel v reviji Jezik in slovstvo leta 1956, v številki 3, njegov avtor je Matičetov Milko.
Analiza članka
[uredi]V prvem delu članka avtor na kratko predstavi Štrekljevo življenje, šolanje in službovanje. Leta 1884 je Štrekelj doktoriral na Dunaju, po nekaterih drugih službovanjih pa je postal profesor na graški univerzi. Avtor v članku tudi omenja pomemben vpliv, ki naj bi ga na Štreklja že v gimnaziji, ki jo je obiskoval v Gorici, imela Fran Levec in poljsko-ruski slavist Baudouin de Courtenayem, ob tem pa poudarja, da je bil vpliv Frana Erjavca prezrt. Od njih naj bi Karel Štrekelj dobil prve pobude za znanstveno delo. Štrekelj naj bi že v gimnazijskih letih med sošolci zbiral besedila ljudskih pesmi, kar naj bi po avtorjevem mnenju kazalo, da mu je bilo, med vsem njegovim raznolikim delom, najbolj pri srcu prav zbiranje in zapisovanje ljudskih pesmi. Avtor je poudaril tudi Štrekljevo vlogo na jezikovnem področju. Ukvarjal se je z narečji na goriškem srednjem Krasu. Veliko se je ukvarjal tudi s tujimi vplivi na slovenski jezik ter obratno, z vplivom slovenščine na besedni zaklad germanskih in romanskih sosedov. Proti koncu članka se avtor še enkrat dotakne Štrekljevega zbiranja ljudskih pesmi. Zapisal je, da nam je Štrekelj z zbirko Slovenskih narodnih pesmi zapustil delo, ki nam ga lahko še danes zavidajo mnogi večji evropski narodi. Poleg tega omeni tudi njegovo sodelovanje pri zbiranju avstrijskih ljudskih pesmi. Zbirali so pesmi vseh narodov v Avstriji in prav Štrekelj je poskrbel, da se je v tej zbirki znašlo tudi veliko število slovenskih pesmi. Na koncu članka avtor še poziva, da bi Štrekelj leta 1956 v svoji rodni vasi, na Gorjanskem pri Komnu, dobil spominski napis ter da bi izdali zbirko »Slovenskih ljudskih pesmi z napevi« ter tako počastili njegov spomin.
Viri
[uredi]• Matičetov, Milko. Dr. Karel Štrekelj. Jezik in slovstvo, 1956, letn. 2, št. 3 [1]