Markus Zusak: Kradljivka knjig

POVZETEK

V seminarski nalogi bom predstavila potek pouka po metodi celostne šolske interpretacije. V nalogi načrtujem korake oz. etape, po katerih bi v 3. letniku gimnazije obravnavala roman Markusa Zusaka z naslovom Kradljivka knjig (The Book Thief). Roman s svojo obsežnostjo in kompleksnostjo ponuja številna izhodišča za obravnavo, zato sem izbrala tri cilje, ki usmerjajo bralne strategije in dejavnosti domačega branja: čas 2. svetovne vojne v nacistični Nemčiji, branje in soočanje s smrtjo. Potek celostne interpretacije sem razdelila na več etap. Prva ura je namenjena motivaciji, lokalizaciji in prvemu srečanju z besedilom. Zaradi obsežnosti romana (obsega 542 strani) si tri etape sledijo na tri zaporedne ponedeljke, saj bi v enem tednu morali dijaki samostojno prebrati povprečno 170 strani oz. 24 strani na dan. Pri tem se pojavi problem, kako zagotoviti dovoljšne število izvodov knjig, da bi lahko vsi dijaki opravili bralno obveznost v dorečenem roku. Zadnji dve uri sta namenjeni skupnemu branju epiloga in poustvarjalnim dejavnostim. Delo dijakov bi bilo ocenjeno.

1 Predstavitev poteka celostne šolske interpretacije

Spodnja tabela strnjeno prikaže načrt in potek dela po etapah oz. šolskih urah. V nadaljevanju bo vsako poglavje predstavilo zaporedno etapo obravnave izbranega literarnega dela.

Besedilo naslova
šolska ura/etapa	Dejavnost pri pouku	zadolžitev dijakov
1. ura	Uvodna motivacija z lokalizacijo in skupno branje prologa romana.	Do naslednjega tedna preberejo I., II. in III. del.
2. ura	I., II. in III. del	Doma si ogledajo posnetek. Do naslednjega tedna preberejo IV., V. in VI. del.
3. ura	IV., V. in VI. del	Do naslednjega tedna preberejo roman do konca.
4. ura	VII., VIII., IX., X. del in zaključek	Besedilo celice
5. ura	Dejavnosti po branju. Karakterizacija oseb.	Besedilo celice
6. ura	Dejavnosti po branju. Komentar.	Komentar dokončajo do dogovorjenega datuma.

Zaradi obsežnosti romana se bo pojavil problem, da knjige ne bodo imeli vsi dijaki naenkrat. Potrebovali bi fotokopije poglavij, možna je izposoja v digitalni obliki, pripravljena pa bi bila tudi posneti svoje glasno branje romana.

2 Prva ura: Uvodna motivacija z lokalizacijo

Prva ura je namenjena spoznavanju zgodbe in avtorja ter motiviranju dijakov, da bodo roman prebrali. Ker gre za zelo obsežno delo (542 strani) je zato ta ura še toliko bolj pomembna. Najprej povzamem zgodbo romana. To je zgodba o nemškem dekletu po imenu Liesel, ki potuje z vlakom skupaj s svojo materjo in bratom k rejniški družini v majhno mesto Molching v Nemčiji tik pred začetkom druge svetovne vojne. Na vlaku njen mlajši brat umre. Dečka pokopljejo, eden od grobarjev pa izgubi knjigo. Liesel jo pobere in nadaljuje svojo pot. Končno pride v Molching k rejniški družini, Hubermannovim. Mož Hans je občutljiv slikar, ki rad igra harmoniko, medtem ko je žena, Rosa, stroga ženska, ki rada preklinja. Liesel je zelo živčna, ko prvič stopi v njihovo hišo, tlačijo pa jo tudi nočne more o svojem pokojnem bratu. Hans ponoči ostane z Liesel in začneta se zbliževati. Ko odkrije njeno knjigo o grobarjih in ugotovi, da Liesel ne zna dobro brati, se začneta skupaj učiti. Liesel začne pomagati svoji materi pri pranju perila in dostavlja perilo bogatim družinam v okolici. Še posebej jo zanima hiša župana zaradi velike knjižnice. Županova žena Liesel dovoli, da bere v knjižnici, kadar želi. V prostem času uživa v igranju nogometa z drugimi otroki. Rudy, sosedov fant, ki je zaljubljen v Liesel, se spoprijatelji z njo in skupaj sodelujeta pri potegavščinah in krajah. Toda časi za Hubermannove postajajo vse težji, saj se notranji konflikt države z Judi stopnjuje v drugo svetovno vojno. Hans kot slikar dobi vse manj dela, Rosa pa izgublja stranke. Liesel posebej boli, da županova žena odpove naročila njeni mami. Da bi se ji maščevala, začne vlamljati v županovo hišo in krasti knjige. Nekega dne Hubermannove obišče tujec Max, židovski boksar, ki se izogiba preganjanju. Je sin moža, ki je med prvo svetovno vojno rešil življenje Hansu. Hubermannovi vzamejo Maxa k sebi in ga skrivajo v kleti. Sprva se Liesel Maxa boji, toda sčasoma postaneta prijatelja. Med bivanjem v kleti Max začne sanjariti in začne pisati ter ilustrirati na prazne strani iz Mein Kampfa. To deli z Liesel in to ji je všeč. Max se nazadnje odloči oditi, ker se boji, da je ogrozil družino. kmalu za tem skozi mesto hodi sprevod Judov, na poti v Dachau. Hans ponudi kos kruha enemu od mimoidočih Judov in oba sta kaznovana. Hansova je vpoklican v vojsko, kar močno prizadene njegovo ženo in Liesel. V nesreči s tovornjakom se poškoduje, zato ga pošljejo domov. Med vsakim sprevodov judov začne Liesel oprezati, ali bo videla Maxa. To se tudi zgodi. Ko ga zagleda, steče k njemu in se ga dotakne. Potisnejo jo stran in oba pretepajo. Županova žena se sreča z Liesel in ji pove, da ve za kraje knjig. Namesto kazni Liesel dobi knjigo s praznimi stranmi, da bi napisala svojo zgodbo. Liesel vsako noč preživi v kleti in piše. Neke noči, ko Liesel piše v kleti, mesto bombardirajo. Vsi ljudje, vključno z Hubermannovimi in Rudyjem, umrejo. Liesel je edina preživela. Ko odkrije, da so njena družina in prijatelji umrli, jo prevzame žalost. Na koncu Liesel vzgojita župan in njegova žena. To zgodba o smrti. Smrt je prisotna skozi celotno zgodbo in opredeli veliko likov. Smrt Lieselinega brata se vsidra v njen spomin in sanje. Še več, smrt pripoveduje zgodbo. Pripovedovalec je personifikacija smrti. Po obnovi zgodbe dijakom predstavim avtorja. Predvajam jim kratek film, v katerem se Markus Zusak preko kratkih anekdot predstavi, predstavi pa tudi proces pisanja Kradljivke knjig. Za predvajanje posnetka sem se odločila zaradi več razlogov. Avtor v njem ne predstavi le sebe ampak tudi roman, ki ga obravnavamo. Njegov govor povezuje vodilni motiv neuspeha, ki ga je skozi svoje življenje preoblikoval v motivacijsko silo, to pa se povezuje z motivacijskostjo, ki jo želim pri uri doseči. Preko posnetka lahko dijaki tudi začutijo energijo avtorja ter ga »poosebijo«. Predvsem pa se želim izogniti naštevanju le bolj ali manj relevantnih podatkov, ki jih bodo dijaki najverjetneje pozabili, ali pa bi ostali nepovezani z literarnim delom. Z dijaki nato glasno preberemo prolog romana. Na tak način skupaj spoznamo jezik in slog, predvsem pa tudi nenavadnega pripovedovalca, o katerem so veliko slišali v ogledanem posnetku. S skupnim branjem želim premostiti občutek tujosti, ki bi se morda pri dijakih lahko pojavil. Za konec ure bi dijake še dodatno motivirala s predvajanjem nekaj kratkih posnetkov, v katerih bralci tako ali drugače priporočijo branje Kradljivke knjig. S tem želim dijakom pokazati, da je delo zelo priljubljeno. V branje jim ga ne priporoča le profesorica slovenščine temveč tudi njihovi vrstniki.

The Book Thief by Markus Zusak - Book Review - 30 Days of Book Reviews in June. Pridobljeno 12. marca 2024.
The Book Thief by Markus Zusak. Pridobljeno 12. marca 2024.
I will recommend these to anyone. Pridobljeno 12. marca 2024.
Why I'm Terrified to Finish The Book Thief. Pridobljeno 12. marca 2024.

3 Druga ura: obravnava I., II. in III. dela

Cilj 1: prepoznati in raziskati čas druge svetovne vojne v Nemčiji Začetek prve etape namenim vprašanjem dijakov. Razjasnimo morebitne nerazumljive besede, dogodke, dejanja oseb in okoliščine. To uro bosta v ospredju predvsem dogajalni prostor in čas. Za roman je ključnega pomena, da se dogaja v času tik pred in med drugo svetovno vojno v nacistični Nemčiji. Eden izmed glavnih ciljev celostne šolske interpretacije Kradljivke knjig je preko kakovostne literature prepoznati in raziskati čas druge svetovne vojne v Nemčiji, razvijanje literarne in kulturne zmožnosti, bralna pismenost in bralna kultura, spoznati dogajanje v notranjem svetu posameznice, posameznika in aktualizirati dogajanje tedanjosti z doživljanjem mladih danes. Dogajalni čas in prostor romana sta lahko za dijake tuja, za razumevanje dela pa sta ključnega pomena, zato je toliko bolj pomembno, da se o njiju dobro pogovorimo. Dijakom zastavim vprašanja, povezana z ilustrativnimi momenti, ki v delu odstirajo vpogled v dogajalni čas in prostor:

Zakaj je Rudijevo dejanje, ko se je pretvarjal, da je Jesse Owens, tako tvegano in nevarno. Ali veste, kdo je Jesse Owens? Kakšen je bil Hitlerjev odnos do temnopoltih? Kakšen je bil njegov odnos do pripadnikov »nearijskih« ras?
Kaj mislite o Hansovi odločitvi, da se ni včlanil v stranko NSDAP? Je res strahopetec, kot mu očita njegov sin? Kaj porečete o njegovi odločitvi, da se odpove svoji družini zaradi ideološkega nestrinjanja?
Kaj simbolizira sežiganje judovskih knjig? Kaj simbolizira Lieselino dejanje, ko iz žerjavice ukrade knjigo? Kaj deklica s tem tvega?

Dijake razdelim v tri skupine, vsaka od njih dobi eno od zgornjih vprašanj. Vsaka s pomočjo svojega poglavja diskutira o vprašanjih, nato pa sledi predstavitev in pogovor v razredu. Cilj te ure ni le spoznavanje dijakov z zgodovinskimi okoliščinami druge svetovne vojne ampak tudi aktualizacija. Njihovo razmišljanje bi skušala spodbuditi z naslednjimi iztočnicami. Na ta vprašanja bi diskutirali s celotnim oddelkom.

Katere vzporednice, podobnosti z nacistično Nemčijo prepoznate v današnji družbi?
Katera nasprotja prepoznate?
- Čemu jih lahko pripišemo?
- So samoumevna?
- Kakšnega posameznika je morala vzgojiti Nemčija, da je lahko prišlo do takšnega sistema?
- Ali v svojih dejanjih kdaj prepoznate dejanja takšnega posameznika?

4 Tretja ura: obravnava IV., V. in VI. dela

Na začetku se pogovorimo o posnetku, bi si ga ogledali pri pouku angleščine in ga tam prevedli v slovenščino. Avtorica v njem izpostavi lastnost notranje zgradbe romana, ki je bila zanjo ob branju moteča in bi bila lahko morebiten problem tudi za katerega izmed dijakov. Govori o dejstvu, da roman ne razvija zgodbe, ampak je sestavljen iz različnih dogodkov življenja glavne junakinje. Na začetku branja romana je zato avtorica kratkega filma dobila občutke frustracije in nejevolje, saj je po uvodni predstavitvi vseh glavnih likov čakala, da se začne zgodba. Literarno delo si zastavi drugačen cilj. V ospredju ni zgodba, ampak delci mozaika, skozi katere nam pripovedovalka Smrt odstira svojo perspektivo na vojne grozote in človeška življenja. S pomočjo posnetka skušam mladim bralcem pokazati, da so občutki neugodja, frustracije ali celo jeze med branjem normalni in dovoljeni. Povprašala bi jih, ali se z mnenjem avtorice posnetka strinjajo, ali so tudi sami občutili kaj podobnega, ali pa so ob branju doživljali povsem nasprotne občutke. Od emocij bi jih vodila k kogniciji: kognitivno-kritičnemu branju in metakognitivni refleksiji o prebranem. Uro bi nato namenila usvajanju drugega zastavljenega cilja: Cilj 2: osmislitev motiva branja v Kradljivki knjig. Prejšnjo uro smo govorili o dogajalnem času in okoliščinah, ki so v Nemčiji privedle do vzpostavitve sistema nacizma. S to uro bomo pretekla vprašanja še nadgradili, saj branje, ki nosi v romanu poglaviten pomen, ni naključno. Razmišljanje dijakov bi spodbudila z naslednjimi vprašanji:

Kakšna oseba bi bila Liesel, če se ne bi naučila (dobro) brati?
Kaj v knjigi loči osebe, ki berejo od oseb, ki ne berejo?
Branje bi lahko enačili z razmišljanjem s svojo glavo. Kaj to v nacistični Nemčiji pomeni?
- Kdo v knjigi je predstavnik »nerazmišljanja« s svojo glavo?
Kaj je Liesel brala?
Ali je vseeno, kaj beremo?
Ali je bolj pomembno, kako beremo?

Aktualizacijo bi spodbudila z naslednjimi iztočnicami:

Ali zase menite, da znate razmišljati s svojo glavo? S katerimi svojimi odločitvami, dejanji bi svoj odgovor lahko argumentirali.
Zakaj je branje (ne)pomembno? Argumentirajte.

5 Četrta ura: obravnava VII., VIII., IX. In X. dela

Cilj 3: soočanje s smrtjo, tabu smrti Ena ključnih tem v romanu je minljivost, smrt, umiranje in soočanje s smrtjo. Smrt je v ospredju že zaradi pripovedovalca. Z dijaki bi se zato najprej pogovorila o karakterizaciji Smrti in katere lastnosti jo zaznamujejo. Pri tem bi jih vprašala, ali so si jo kdaj tako predstavljali in kaj menijo o takšni podobi Smrti. Roman Smrt ne prikaže kot samo po sebi negativno ali zlobno, pravzaprav jo poosebi, celo sočutna je lahko. S tem pokaže, da je v dogajalnem času vojne smrt posledica človeštva in sploh ne deluje samovoljno. Žrtvam, ki v romanu umrejo, bralec sledi zelo dolgo (zahvaljujoč dolžini romana lahko vse like dodobra spozna in tudi vzljubi), zato jih doživi kot osebne izgube in ob njihovi smrti občuti boleč občutek nepravičnosti. Pogovor bi z dijaki začela z naslednjimi iztočnicami:

Čigava smrt se vas je v romanu najbolj dotaknila? Zakaj?
Ali za njegovo smrt krivite Smrt ali koga drugega?
Ilsa Hermann (županova žena, ki je izgubila oba sinova) ni jezna na Liesel, kljub temu da jo s svojimi besedami zelo prizadene. Zakaj mislite, da je tako?
Kako si razlagate zadnje besede Smrti: »Ljudje me preganjajo.«

6 Peta ura: dejavnosti po branju

Karakterizacija oseb Skupaj predstavimo glavno junakinjo romana, Liesel Meminger. Dijake nato razdelim v skupine. Vsaka skupina dobi list z enim od junakov romana. Njihova naloga je, da v skupini čimbolj celostno predstavijo junaka, tako da izpostavljene lastnosti podkrepijo z dejanji iz knjige. Skupine svoje oznake predstavijo. Osebe: Hans in Rosa Hubermann, Rudi Steiner, Ilsa Hermann, Max Vandenburg

7 Šesta ura: dejavnosti po branju

Komentar - povezovanje jezikovnega in književnega pouka pri slovenščini Dijaki poiščejo na spletu video komentarje, bloge, recenzije in kritike romana. Na eno objavo morajo napisati komentar in ga argumentirati. Komentar, v katerem izrazijo svoje mnenje lahko napišejo, lahko pa ga tudi posnamejo ali kako drugače oblikujejo. Komentar lahko nastane na podlagi več prispevkov. Dijaki začnejo z delom v šoli in svoj končni izdelek oddajo do dogovorjenega roka. Za izdelek dobijo oceno. Nekaj prispevkov, ki jih lahko izberejo:

The Book Thief Review. Pridobljeno 12. marca 2024.
THE BOOK THIEF BY MARKUS ZUSAK. Pridobljeno 12. marca 2024.
The Book Thief by Markus Zusak | Book Review & Discussion. Pridobljeno 12. marca 2024.
Markus Zusak: Kradljivka knjig. Dobreknjige.si. Pridobljeno 12. marca 2024.
Džubur, Vesna. Markus Zusak: Kradljivka knjig. Glasilo Zdravniške zbornice Slovenije 4/23, str. 46–47. Pridobljeno 12. marca 2024.

8 Zaključek

Delo Markusa Zusaka Kradljivka knjig je mladinski roman, ki odpira številna vprašanja in tematike za obravnavo v učilnici. Obravnava, ki sem jo pripravila naslovi le tri od mnogih področij, in pušča veliko prostora za izboljšave: Podkrepiti učenčevo samostojno delo z vodenim dnevnikom branja, s katerim bi s pomočjo iztočnic, komentarjev, podvprašanj ob branju lahko pozornost usmeril na aspekte romana, ki bi bili ključni za kakovostno obravnavo v šoli. Nadgraditi bi bilo potrebno tudi dejavnosti po branju. Prav tako bi vsako od etap morala natančneje načrtovati in vključiti različne oblike ter metode dela. Trenutno zapisana vprašanja so le iztočnice, ki bi me vodile pri natančnejšem načrtovanju posameznih šolskih ur.

9 Viri in literatura

Zusak, Markus. (2010). Kradljivka knjig. Ljubljana: Sanje.
The failurist: Markus Zusak at TEDxSydney 2014. YouTube. Pridobljeno 12. marca 2024.
The Book Thief by Markus Zusak - Book Review - 30 Days of Book Reviews in June. YouTube. Pridobljeno 12. marca 2024.
The Book Thief by Markus Zusak. YouTube. Pridobljeno 12. marca 2024.
I will recommend these to anyone. YouTube. Pridobljeno 12. marca 2024.
Why I'm Terrified to Finish The Book Thief. YouTube. Pridobljeno 12. marca 2024.
The Book Thief Review. YouTube. Pridobljeno 12. marca 2024.