Marinka Fritz Kunc

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

Članek o pisateljici Marinki Fritz - Kunc je izšel leta 1988 v reviji Stop, kjer je Bogdan Finžgar, v rubriki Stopov magnetofon, opravil intervju s pisateljico o njenih prvih dveh romanih (Janov Krik, Pusti čakati jutri). Na začetku steče beseda o zanimanju tujih založnikov za roman Janov krik, ki je avtoričin literarni prvenec. Izvemo tudi, da so pri Viba filmu želeli roman prenesti na platno, a je bil poizkus zaradi neustreznega scenarija neuspešen. O Janovem kriku so veliko poročali v časopisih in revijah. Nato iz članka izvemo, da je v tisku pisateljičin drugi roman Pusti čakati jutri, pripravlja pa tudi na objavo tretjega romana Ženski kolektiv. Na kratko je predstavljena tudi vsebina njenih novih romanov. V nadaljevanju izvemo, da pisateljico v pisanju najbolj označuje iskanje sreče, zelo pomembna pa ji je predvsem življenjska šola. Pogovor se nadaljuje o drugem romanu, Pusti čakati jutri, kjer gre predvsem za odnose med moškim in žensko ter željo biti ljubljen. Pisateljica je bila zaradi svojega načina pisanja romana celo primerjana s francosko pisateljico Francoise Saganovo. A izvemo, da je Marinka Fritz Kunc v romanu opisovala Slovenke, takšne kot so. Pozneje se pogovor preusmeri na pisateljičino mnenje o odnosih med moških in žensko, mondenostjo ter o pisateljičinem mnenju o enakopravnosti med moškim in žensko. Zaključek članka ponovno preide na pisateljičin prvi roman Janov krik, ki je odmeval le med recenzenti moškega spola.