Mara Rupena

Mara Rupena poročena Osolnik, učiteljica in politična delavka, * 1. september 1918, Mirna Peč, † 30. maj 2003, Ljubljana.

Življenjepis[uredi]

Mara Rupena se je rodila 1. septembra 1918 v Mirni Peči. Oče Anton Rupena je bil posestnik, mati Marija Rupena pa gospodinja in solastnica posestva.
Obiskovala je meščansko šolo v Novo mesto in 1938 maturirala na državnem gospodinjskem učiteljišču v Starem Futogu pri Novem Sadu, tedaj edinem v Jugoslaviji pod patronatom dvora. Po končanem učiteljišču je poučevala v Bosni in na Jesenicah. Organizirala je predavanje in tečaje opismenjevanja za odrasle ženske. Na njen učiteljski poklic je najbolj vplivala njena mati.
Poleg tega je pisala prispevke za ženska in druga glasila, bila pa je tudi članica Sokola. Kot dijakinja je sodelovala v Društvu kmečkih fantov in deklet (Gruda (revija)), na Koroški Beli pa se je vključila v ilegalno politično delovanje Komunistična partija Jugoslavije (KPJ). Zaradi tega je bila januarja 1940 aretirana in dva meseca zaprta v Ljubljani. Do vojne je pod nadzorom živela v Mirni Peči. Na začetku okupacije je organizirala osvobodilno gibanje v domači občini in postala sekretarka rajonski odbor osvobodilne fronte in komiteja Komunistična partija Slovenije Mirna Peč. Po aretaciji je to vlogo prevzela njena sestra Zora Rupena. Leta 1942 pa je postala članica okrožnega komiteja KPS Novo mesto. Bila je pionirka ženskega gibanja med narodnoosvobodilnim bojem (NOB) na Dolenjskem. Novembra 1942 je začela urejati Glasilo Našim ženam, ki je na razumljiv način predstavljal odporniško gibanje in pisal o vsakdanjem življenju žensk. Glasilo je bilo zelo priljubljeno, partijski funkcionarji pa so mu očitali preproščino in pomanjkanje teoretske vzgoje množic. Aprila 1943 se je združil z Glasilo Naša žena, kjer je Mara Rupena sodelovala v uredništvu. Od decembra 1942 je bila tudi članica Protifašistična fronta žensk. O doživetjih s poti je napisala Pri sestrah na jugu, ki so jo ljudje v Sloveniji radi brali. Sredi oktobra 1943 je bil prvi kongres Slovenska protifašistična ženska zveza (SPŽZ) v Dobrniču, kjer je bila izvoljena za sekretarko. Na kočevskem zboru oktobra 1943 je bila izvoljena za članico Slovenski narodnoosvobodilni svet (SNOS) in AVNOJ. Decembra 1944 se je na Suhorju oblikovala Brigada Fontanot, ki so jo sestavljali italijanski partizani. Mara Rupena je bila njihova politična komisarka. Leta 1944 je bila članica OK KPS Bela krajina, od maja 1945 pa politična delavka v Trstu, Slovenskem Primorju, Novem mestu, Ljubljani in Beogradu.
Po drugi svetovni vojni se je največ ukvarjala s problemi kmečkih žensk in kmečkih družin. Bila je inštruktorica, inšpektorica kmetijsko gospodinjskih šol v Sloveniji, sekretarka gozdnega gospodarstva Dolenjske, generalna sekretarka Rdeči križ Jugoslavije, generalna sekretarka Združena zveza Slovenije, sekretarka Odbora za pomoč vietnamskemu ljudstvu, ustanovna in častna članica Zveza nutricionistov Jugoslavije ...
O svojem delu je pisala v številnih revijah, v mladost v Glas naroda, nato v Naša žena, Žena danes, Ženski svijet in Večeru.
Z Angelca Ocepek sta organizirali postavitev 3.0000 kamnov za pranje v potokih, prizadevala si je za oskrbo s čisto vodo, dosegla je, da so imeli otroci v šolah po vsej Jugoslaviji toplo malico ...
Konec sedemdesetih let je bila iniciatorka eksperimentalnega projekta FAO Celovit razvoj manj razvitega območja, ki je potekal v delu občine Trebnje. Projekt je potekal na področju kmetijstva, čebelarstva, pridobivanja zdravih zelišč, domače obrti, kmečkega turizma ter na področju socialnih, izobraževalnih in zdravstvenih dejavnosti.
Pri osemdesetih letih je omenila, da ji je kdaj kaj spodletelo. Poskušala je doseči univerzitetno izobrazbo, naredila je sprejemne izpite na Beograjski Ekonomski fakulteti, opravljala izpite, a ostala absolventka.

“

V življenju sem bila navajena tisto, česar sem se lotila, izpeljati do konca. - Mara Rupena

”

Mara Rupena je umrla 30. maja 2003 v Ljubljana po dolgi bolezni.
Po njej se imenuje del Evropska pešpot E-7 (od Žužemberka preko Dobrniča do Dolenjskih Toplic).

“

Kadar sem na seminarjih in konferencah poslušala predstavnice razvitih dežel in včasih tudi videla, kako živijo in delajo kmečke ženske, sem vedno razmišljala, kdaj bo tudi pri nas drugače, da jim ne bo treba do kolen stati v mrzlem potoku, izpirati perila, ki je pozimi sproti zmrzovalo v rokah, da ne bodo zmrzovale v temačnih mrzlih kuhinjah že prve dni po porodu, ko jim ne bo treba skrbeti za vsako kapljo vode, ki jo morajo nositi na glavi - skratka, kdaj bodo tudi pri nas kmečke ženske bolje, lažje živele. Zato sem se še kako zavzemala z Andrejem Petelinom in inž. Nadjo Engelman za enake pravice v zadrugah, za zavarovanje in porodniški dopust kmečkih žensk. Z leti in neskončnimi prizadevanji se je nekaj od tega le uresničilo. -Mara Rupena

”

Članki in dela[uredi]

Rupena-Osolnik Mara: Pri sestrah na jugu. redakcija Našim ženam IOOF Novo mesto, 1943.
Rupena-Osolnik Mara: Povsod ljudje še ne živijo svobodno. Dogovori letnik 5 (1977), številka 20. 2-3. [1]
Rupena-Osolnik Mara: Solidarnost z osvobodilnimi gibanji. Dogovori letnik 6 (1978), številka 23. [2]
Rupena-Osolnik Mara: Kmečki problematiki je pomagal z idejo o kooperaciji. Dogovori letnik 7 (1979), številka 5. 4. [3]

Glej tudi[uredi]

Viri[uredi]

Jeraj Mateja: Komunistična partija, Antifašistična fronta žensk in uresničevanje ženske enakopravnosti v Sloveniji: (1943-1953). Arhivi letnik 26 (2003), številka 1. 161-178. [4]
Karnjc Katra: Srečanje z Maro Rupena. Dogovori letnik 10 (1982), številka 17. 8. [5]
Rebula - Sedej. Primorski slovenski biografski leksikon. 13. snopič. Goriška Mohorjeva družba. Gorica, 1987. 235-236. [6]
Šelih Alenka: Pozabljena polovica: Portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem. Založba Tuma, Ljubljana, 2007. 567-571. [7]
http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi527171/#slovenski-biografski-leksikon Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 9. zv. Raab - Schmid. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960