Malcolm S. Knowles

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search


Malcolm Shepherd Knowles je aktivno deloval na področju psihologije in izobraževanja odraslih in v drugi polovici dvajsetega stoletja veljal za osrednjega akterja na tem področju. V času delovanja je oblikoval teorijo andragogike- konceptualno podlago za izobraževanje in učenje odraslih, s čimer je vzpostavil razliko med učenjem odraslih in učenjem otrok. Malcolm S. Knowles je napisal prve večje prispevke o neformalnem izobraževanju odraslih in zgodovini izobraževanja odraslih v ZDA in številna druga znamenita dela, ki so imela v tistem času velik vpliv in so znana še danes.

Biografija[uredi]

Malcolm S. Knowles se je rodil 24. avgusta 1913 v Montani. Njegov oče, A.D. Knowles je bil po poklicu veterinar in je Malcolma že pri njegovih rosnih štirih letih vključil v obiskovanje rančev in kmetij po vsej deželi. Malcolm S. Knowles je bil tako pogosto deležen pogovorov odraslih, kar je doprineslo k njegovi zgodnji zrelosti. Tudi mati je s svojim zgledom, po njegovih besedah, pomembno vplivala na njegov celostni razvoj. Kasneje se je družina zaradi očetove menjave dela preselila iz Montane v West Palm Beach na Floridi. Tam je Malcolm S. Knowles začel obiskovati srednjo šolo West Palm Beach in leta 1930 tudi maturiral. Šolanje je nato nadaljeval na univerzi Harvard, kjer je obiskoval filozofijo, politologijo, mednarodno pravo, zgodovino in etiko. V času študija je bil zelo aktiven tudi na drugih področjih, in sicer je deloval kot predsednik liberalnega društva Harvard in predsednik Philips Book House ter kot sekretar v New England Model League of Nations. Na univerzi je spoznal svojo ženo Huldo Fornell, s katero se je kasneje poročil. Po končanem študiju je postal uslužbenec v Massachusetts National Youth Administration, kjer je raziskoval potrebe zaposlenih v lokalnih podjetjih in oblikoval učne načrte za izobraževanja. Leta 1940 je pričel delati v YMCA, tri leta kasneje pa postal član ameriške mornarice. Pozneje je v YMCA dosegel mesto direktorja na področju izobraževanja odraslih. 1946 je začel študirati magisterij umetnosti na Univerzi v Chicagu in ga zaključil leta 1949. Leto kasneje je napisal svojo prvo knjigo z naslovom Neformalno izobraževanje odraslih. V letu 1950 pa je postal izvršni direktor novoustanovljenega Združenja izobraževanja odraslih v ZDA. Malcolm S. Knowles se je v letih 1952-1954 skupaj z družino, tako ženo kot otroki, udeleževal seminarjev in kot rezultat tega sta nastali knjigi na temo vodenja in skupinske dinamike s skupnim avtorstvom zakonca Knowles. Malcolm S. Knowles je na Univerzi v Chicagu kasneje tudi doktoriral in nato postal izredni profesor za izobraževanje odraslih v Bostonu. Tu je deloval 14 let in v tem času oblikoval nov diplomski program za izobraževanje odraslih. Leta 1962 je načrtovanje razvoja gibanja za izobraževanje odraslih v ZDA izšlo v knjižni obliki in ta je veljala za najpomembnejšo knjigo kar dvajset let. Od leta 1974 do 1979 je bil zaposlen na fakulteti v Severni Karolini, potem pa se je upokojil, a bil tudi v tem času zelo aktiven. Devet let po upokojitvi je povedal, da si ne more predstavljati boljšega oziroma bogatejšega življenja. Leta 1997 je zaradi možganske kapi umrl.

Neformalno izobraževanje odraslih[uredi]

Pojem neformalno izobraževanje je obstajalo še preden je izšla knjiga Malcolma S. Knowlesa leta 1950, in sicer je prvo celovito obravnavo neformalnega izobraževanja objavila Josephine Macalister Brew leta 194, Knowleseva izdaja knjige pa je to področje dopolnila. Malcolm S. Knowles je z neformalnim izobraževanjem poudaril na prijetno klimo, prožnost procesa, možnost uporabe izkušenj ter motiviranost in zavzetost učečih se. Neformalno izobraževanje pomeni učenje in pridobivanje znanja v skupnosti in širšem okolju. Formalno izobraževanje je pomembno za pridobivanje novega znanja, med tem ko neformalne okoliščine omogočajo preizkušanje in izpopolnjevanje naučenega. Temeljni problem današnjega časa so, kot pravi Malcolm S. Knowles, medsebojni odnosi. Spretnosti medsebojnih odnosov se učimo tako doma, kot v šoli, cerkvi, delovnem mestu oziroma takrat, ko so ljudje zbrani v manjših skupinah. Vsaka skupina odraslih mora zato postati mesto demokracije oziroma prostor, kjer imajo vsi udeleženci možnost sodelovati. Odnose pa je mogoče izboljšati le z izobraževanjem. Rezultati izobraževanja odraslih morajo biti naslednji:

- Odrasli vključeni v izobraževanje razumejo svoje potrebe, interese, zmožnosti in postavljene cilje. Nase so zmožni gledati objektivno in zrelo. Sprejemajo sebe in spoštujejo druge, hkrati pa si prizadevajo, da bi postali še boljši. - Odrasli razvijejo dinamičen odnos do življenja, kar pomeni, da vsako situacijo sprejmejo kot priložnost za učenje. - Odrasli se naučijo prepoznati vzroke vedenj in se nanje odzivati, ne samo posledic. - Odrasli pridobijo veščine, potrebne za razvoj osebnih potencialov. - Odrasli razumejo vrednost človeških izkušenj. Spoznajo dediščino znanja, velike ideje in tradicije sveta. - V demokraciji ljudje sodelujejo pri sprejemanju odločitev, ki vplivajo na celoten družbeni red, zato je nujno, da vsi državljani vedo dovolj o vladi, gospodarstvu, mednarodnih zadevah in drugih vidikih družbene ureditve.

Teorija andragogike[uredi]

Koncept andragogike je bil v uporabi že od leta 1830, sprva ga je opisal nemec Aleksander Kapp, Malcolm S. Knowles pa je populariziral njegovo uporabo za bralce angleškega jezika. Raziskovanje področja izobraževanja odraslih in oblikovanje koncepta izhaja iz njegovega prepričanja, da se učenje otrok in odraslih razlikuje. Malcolm S. Knowles je teorijo andragogike zasnoval na podlagi štirih predpostavk o značilnostih odraslih učečih, ki se razlikujejo od značilnosti otrok učencev, na katerih temelji tradicionalna pedagogika. Kasneje je bila tem štirim predpostavkam dodana še zadnja, peta predpostavka. Te se glasijo: 1. Pojem jaz: človek se skozi odraščanje, dozorevanje od odvisnega posameznika spreminja v vse bolj samostojnega. 2. Izkušnje: v času dozorevanja si oseba nabira vse več izkušenj, ki so pomemben vir učenja. 3. Pripravljenost za učenje: v odraslosti se pripravljenost za učenje vse bolj usmerja v razvojne naloge. Odrasli zaznavajo večjo potrebo po učenju. 4. Usmerjenost v učenju: pri učenju se osredotočenost vse bolj usmerja na reševanje problemov. 5. Motivacija za učenje: pri odraslih je motivacija za učenje notranja. Malcolm S. Knowles temu kasneje doda še naslednje značilnosti: odrasli morajo vedeti, zakaj se morajo učiti, morajo biti v izobraževanju sprejeti in spoštovani ter imeti ustrezno podporo, poleg tega je pomembna tudi vzajemen odnos med učiteljem in učečim se.

Njegova pomembna dela: • Informal Adult Education (1950) • A History of the Adult Education Movement in the USA (1962) • The Modern Practice of Adult Education (1970) • The Adult Learner (1973) • Self-Directed Learning (1975) • Andragogy in Action (1984) • The Making of an Adult Educator (1989)

Viri: https://infed.org/mobi/malcolm-knowles-informal-adult-education-self-direction-and-andragogy/ (pridobljeno: 13.12.2019)