Magistrski seminar (Bjelčevič)

Iz Wikiverza
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje

ki'Aleksander Bjelčevič, Magistrski seminar 2023'. Samo v poletnem semestru, ob sredah 9.40–11.15, predavalnica # 209 c

Magistrski seminar pozimi izvajajo profesorja Hladnik in Pezdirc Bartol (2022 le Hladnik), poleti pa Zupan Sosič in Bjelčevič. Dvopredmetni pedagoški študentje 2. letnika druge stopnje vpisujejo 30 ur izbirnega literarnega seminarja, enopredmetni pa 60, tj. enega v zimskem in drugega v poletnem semestru. V seminarju je, če hočemo, da so skupine enakomerno zasedene, okoli 15 študentov. Zahteva se 80-odstotna prisotnost (brez škode in brez opravičevanja lahko manjkate trikrat), odsotnost pod 50 % pripelje do ocene neopravljeno, odsotnost med 50 in 80 % (štiri do sedemkrat, iz kakršnih koli razlogov) se kompenzira z ustreznim številom ur tipkanja za narodov blagor. Enopredmetni nepedagogi lahko vpišejo magistrski seminar tudi kot zunanji izbirni predmet.

V ŠOLSKEM LETU 2022_23 JE REŽIM SPREMENJEN: v poletnem semestru prof. ZUPAN SOSIČ in BJELČEVIČizvedeta po 15 in ne po 30 ur seminarja; prof. Zupan Sosič prične takoj, Bjelčevič pa v sredo 13. aprila. Obveznosti študentke so: obiskuje oba seminarja (pristnost preverjava), seminarsko nalogo pa napiše pri enem - z nalogami se ENAKOMERNO RAZDELITE med oba učitelja:

SEMINARSKO NALOGO PRI prof. Zupan sosič bom napisala študentka:

  1. Polona Rodič
  2. Erika Kum
  3. Barbara Šink
  4. Nina Šulc
  5. Lara Kolenc
  6. Tadej Pahor
  7. Ula Matek
  8. Tinkara Volk
  9. Gašper Tonin
  10. Maja Ravnikar
  11. Urša Indihar
  12. Katja Brodarič
  13. Lucija Karničar
  14. Jana Cerinšek

SEMINARSKO NALOGO PRI prof. Bjelčevič bom napisala študentka:

  1. Nina Oražem
  2. Jana Habjanič
  3. Hana Kastelic
  4. Neža Kočnik + Urh Ferlež
  5. Nina Pergar
  6. Ana Šintler
  7. Polona Rodič - lit. kritičarka Gaja Kos
  8. Klara Šebenik

Tema Bjelčevičevega seminarja je vrednotenje literature (predvsem estetsko, a tudi spoznavno in etično): kako vrednotimo oz. ocenjujemo literarno delo in kako napišemo literarno kritiko? 1) Kaj oz. kateri so kriteriji kvalitete literarnega dela? Ali obstajajo univerzalni kriteriji, da lahko z njimi ocenjujemo vsako literarno delo ne glede na žanr, čas nastanka, literarno smer in kulturno poreklo (slovensko, rusko, iransko, egiptovsko …)? 2) Ali obstajajo objektivni kriteriji in kateri so? 3) Po kakšnih kriterijih vrednotijo slovenski literarni kritiki in zgodovinarji? Ali svoje kriterije kjerkoli naštejejo ali pa jih najdemo le v njihovih kritikah? 4) Kateri so moji lastni (subjektivni?) kriteriji kvalitete? Ali se jih zavedam, ali jih znam našteti, ali jih znam argumentirati, ali jih uporabljam zavestno? 5) Ko rečemo, da je ocena oz. kvaliteta stvar okusa, kaj s tem mislimo? Na individualne kriterije ali pa morda na aplikacijo objektivnih kriterijev na konkretni tekst? Ali obstajata dober in slab okus? 6) Ali so vsi privatni (subjektivni) kriteriji enakovredni, ali imamo vsi prav, ali sme literaturo vrednoti vsak ali pa so kompetentni le nekateri? 7) Kaj vse na literarnem/gledališkem delu ocenjujemo/vrednotimo, katere, točno, lastnosti so predmet ocenjevanja (tip pripovedovalca, metafikcijski postopki, slog, besedišče, portretiranje, humor; etična stališča likov in implicitnega avtorja; spoznanja, ki jih delo posreduje)? 8) Kakšna je zgradba estetskih (pa tudi spoznavnih in etičnih) vrednostnih ocen – naših lastnih in od literarnih kritikov?

Vaše obveznosti sta dva krajša referata oz. seminarja (plus ustno koreferiranje- ne velja za š.l. 2022). Prvi je analiza 3 literarnih kritik, pri čemer boste prebrali 2 od ocenjenih del; drugi je lastna kritika romana (do 2, največ 3 strani), drame ipd., (tretji je (ustno) koreferiranje oz. koreplika h kritiki ene od sošolk - ne velja za 2022).

Do začetka poletnega semestra si že lahko zamislite, katero literarno delo boste ocenili in katero literarno kritičarko ali kritika boste analizirali (npr. Majo Šučur, Diano Pungeršič, Aljaža Krivca, Vaneso Matajc, Mojco Pišek, Tino Vrščaj, Matevža Kosa, Mateja Bogataja, Aljošo Harlamova in tako dalje, lahko izbirate med Stritarjevimi nagrajenci ali pa tudi ne.)

  1. Prvi referat: Po kakšnih (imanentnih) kriterijih presojajo slovenski literarni kritiki: analizirali boste zgradbo kritikovih kritik, predvsem njegove vrednostne ocene, da se ob tem naučite veščin za lastno kritiko. Dve ocenjevani deli boste prebrali in se do kritikovih ocen opredelili. Ta referat lahko naredite v tandemu, tako da dva študenta izbereta 5 kritik (bodisi iste kritičarke ali pa dveh kritičark) in si vzajemno pomagata; kdor bo izbral ta način, naj na spodnji seznam tako napiše.
  2. Drugi referat: Napisali boste lastno kritiko slovenskega romana, drame, gledališke predstave, pesniške zbirke, otroške ali mladinske knjige in podobno, izjemoma slovenskega filma. Izbira besedila je povsem prosta, lahko izberete tudi trivialno literaturo ali besedila kake glasbene skupine (rock, jazz, karkoli). Ob lastni kritiki boste introspektivno raziskali lastne kriterije kvalitete in jih v dodatku h kritiki tudi navedli in razložili. Če se potrudite, boste kritiko lahko objavili v slovenistični reviji Besedoholik. Kritika ne sme biti daljša od treh strani inne krajša od ene cele strani.

(Za leto 2022 ne velja #Tretja obveznost: prebrali boste delo, ki ga ocenjuje ena sošolka, in na njeni predstavitvi povedali svojo oceno; tega koreferata/ko-ocene ni potrebno napisati in ne oddati (oz. prostovoljno)). Tudi nastopili boste dvakrat: prvič boste vsi predstavili analize kritik, v drugem paketu pa lastne kritike. Kritičarko/kritika si izberete v enem tednu, do 23. februarja, literarno delo do 9. marca.