Magistrski seminar (Bjelčevič)

Iz Wikiverza
Skoči na: navigacija, iskanje

Aleksander Bjelčevič, Magistrski seminar 2016. Samo v poletnem semestru, ob sredah 9.40–11.15, predavalnica # 209 c

Dvopredmetni pedagoški študentje 2. letnika druge stopnje vpisujejo 30 ur izbirnega literarnega seminarja, enopredmetni 60, tj. enega v zimskem in drugega v poletnem semestru. V seminarju je, če hočemo, da so skupine enakomerno zasedene, okoli 15 do 18 študentov. Trije od spodnjih so izredni, zato je še nekaj prostora.

Vrednotenje literature: kako vrednotimo oz. ocenjujemo literarno delo?

1) Kaj oz. kateri so kriteriji kvalitete literarnega dela? Ali obstajajo univerzalni kriteriji, da lahko z njimi ocenjujemo vsako literarno delo ne glede na žanr, čas nastanka, literarno smer in kulturno poreklo (slovensko, rusko, iransko, egiptovsko …)? 2) Ali obstajajo objektivni kriteriji in kateri so? Če obstajajo le moji subjektivni, kateri so, ali se jih zavedam in ali jih znam našteti, ali jih znam argumentirati, ali jih uporabljam zavestno? Ko rečemo, da je ocena oz. kvaliteta stvar okusa, na kaj tedaj mislimo? Na individualne kriterije ali pa morda na aplikacijo objektivnih kriterijev na konkretni tekst? Ali obstajata dober in slab okus? 3) Ali so vsi subjektivni kriteriji enakovredni, ali imamo vsi prav, ali sme literaturo vrednoti vsak ali pa so kompetentni le nekateri? 4) Po kakšnih kriterijih vrednotijo slovenski literarni kritiki in zgodovinarji? Ali svoje kriterije kjerkoli naštejejo ali pa jih najdemo le v njihovih kritikah? 5) Kaj vse na literarnem/gledališkem delu ocenjujemo/vrednotimo, katere, točno, lastnosti so predmet ocenjevanja (tip pripovedovalca, metafikcijski postopki, slog, besedišče, portretiranje, humor; etična stališča likov in implicitnega avtorja; spoznanja, ki jih delo posreduje)? 6) Kakšna je zgradba estetskih vrednostnih ocen– naših lastnih in od literarnih kritikov?

Vaše obveznosti sta dva krajša referata oz. seminarja plus ustno koreferiranje: prvi je analiza 3 literarnih kritik, drugi lastna kritika romana, drame ipd., tretji je koreferiranje oz. koreplika h kritiki ene od sošolk. Prvi referat: Po kakšnih imanentnih kriterijih presojajo slovenski literarni kritiki: analizirali boste vrednostne ocene treh kritik izbranega literarnega kritika po vnaprej danih navodilih; dve od ocenjevanih del boste prebrali. Obseg referata bo ok. 4 strani. Drugi referat: Napisali boste lastno kritiko slovenskega romana, drame, gledališke predstave, pesniške zbirke, otroške ali mladinske knjige, izjemoma slovenskega filma. Izbira je popolnoma prosta, lahko izberete tudi trivialno literaturo. Če se potrudite, boste kritiko lahko objavili v slovenistični reviji Besedoholik. Kritika ne sme presegati dve strani. Tretja obveznost, prebrali boste delo, ki jo ocenjuje ena od sošolk, in na njeni predstavitvi povedali svoje mnenje. Koreferata ne pišete in ne oddate. Do poletnegqa semestra si že lahko zamislite, katero literarno delo boste ocenili in katero kritičarko boste analizirali (Vaneso Matajc, Mojco Pišek, Tino Vrščaj, Matevža Kosa, Mateja Bogataja, Aljošo Harlamova; isto kritičarko ali kritika lahko izbereta do dva študenta).

Prijavljeni:

  • Mateja Lovrečič
  • Mateja Arnež
  • Mija Bon
  • Anamari Mavrin
  • Erika Bolčina
  • Sanja Podgornik
  • Ivo Kerže ("izr.")
  • Katja Krajnc
  • Manja Klobasa
  • Robert Povirk (izr.)
  • Tina Veselinovič (izr.)
  • Urša Gluščič
  • Matej Tratnik
  • Polonca Mercina
  • Teja Koren
  • Polona Logar
  • Maja Bajd
  • Metka Božič