Magistrski seminar (Bjelčevič)

Iz Wikiverza
Skoči na: navigacija, iskanje

Aleksander Bjelčevič, Magistrski seminar 2018. Samo v poletnem semestru, ob sredah 9.40–11.15, predavalnica # 209 c

Magistrski seminar pozimi izvajajo profesorja Hladnik in Pezdirc Bartol, poleti pa Zupan Sosič in Bjelčevič. Dvopredmetni pedagoški študentje 2. letnika druge stopnje vpisujejo 30 ur izbirnega literarnega seminarja, enopredmetni pa 60, tj. enega v zimskem in drugega v poletnem semestru. V seminarju je, če hočemo, da so skupine enakomerno zasedene, okoli 15 do 18 študentov. Trije od spodnjih so izredni, zato je še nekaj prostora. Zahteva se 80-odstotna prisotnost (brez škode in brez opravičevanja lahko manjkate trikrat), odsotnost pod 50 % pripelje do ocene neopravljeno, odsotnost med 50 in 80 % (štiri do sedemkrat, iz kakršnih koli razlogov) se kompenzira z ustreznim številom ur tipkanja za narodov blagor. Enopredmetni nepedagogi lahko vpišejo magistrski seminar tudi kot zunanji izbirni predmet.

Tema seminarja je vrednotenje literature (predvsem estetsko, a tudi spoznavno in etično): kako vrednotimo oz. ocenjujemo literarno delo in kako napišemo literarno kritiko?

1) Kaj oz. kateri so kriteriji kvalitete literarnega dela? Ali obstajajo univerzalni kriteriji, da lahko z njimi ocenjujemo vsako literarno delo ne glede na žanr, čas nastanka, literarno smer in kulturno poreklo (slovensko, rusko, iransko, egiptovsko …)? 2) Ali obstajajo objektivni kriteriji in kateri so? 3) Po kakšnih kriterijih vrednotijo slovenski literarni kritiki in zgodovinarji? Ali svoje kriterije kjerkoli naštejejo ali pa jih najdemo le v njihovih kritikah? 4) Kateri so moji lastni (subjektivni?) kriteriji kvalitete? Ali se jih zavedam, ali jih znam našteti, ali jih znam argumentirati, ali jih uporabljam zavestno? 5) Ko rečemo, da je ocena oz. kvaliteta stvar okusa, kaj s tem mislimo? Na individualne kriterije ali pa morda na aplikacijo objektivnih kriterijev na konkretni tekst? Ali obstajata dober in slab okus? 6) Ali so vsi privatni (subjektivni) kriteriji enakovredni, ali imamo vsi prav, ali sme literaturo vrednoti vsak ali pa so kompetentni le nekateri? 7) Kaj vse na literarnem/gledališkem delu ocenjujemo/vrednotimo, katere, točno, lastnosti so predmet ocenjevanja (tip pripovedovalca, metafikcijski postopki, slog, besedišče, portretiranje, humor; etična stališča likov in implicitnega avtorja; spoznanja, ki jih delo posreduje)? 8) Kakšna je zgradba estetskih (pa tudi spoznavnih in etičnih) vrednostnih ocen – naših lastnih in od literarnih kritikov?

Vaše obveznosti sta dva krajša referata oz. seminarja plus ustno koreferiranje: prvi je analiza treh literarnih kritik, drugi lastna kritika romana, drame ipd., tretji je koreferiranje oz. repliciranje h kritiki treh sošolk. Prvi referat: Po kakšnih imanentnih kriterijih presojajo slovenski literarni kritiki: analizirali boste vrednostne ocene treh kritik izbranega literarnega kritika po vnaprej danih navodilih; dve od ocenjevanih del boste prebrali. Obseg referata bo ok. 4 strani. Drugi referat: Napisali boste lastno kritiko slovenskega romana, drame, gledališke predstave, pesniške zbirke, otroške ali mladinske knjige, izjemoma slovenskega filma. Izbira je popolnoma prosta, lahko izberete tudi trivialno literaturo. Če se potrudite, boste kritiko lahko objavili v slovenistični reviji Besedoholik. Kritika mora obsegati najmanj eno in največ dve strani. Tretja obveznost (koreferiranje oz. repliciranje): prebrali boste dve deli, ki jih ocenjujejo vaše sošolke, in pri njihovih referatih povedali svoje mnenje; teh dveh replik oz. mini-koreferatov ne pišete in ne oddate. Do začetka poletneqa semestra si že lahko zamislite, katero literarno delo boste ocenili in katero kritičarko boste analizirali (npr. Vaneso Matajc, Mojco Pišek, Tino Vrščaj, Matevža Kosa, Mateja Bogataja, Aljošo Harlamova in tako dalje; isto kritičarko ali kritika (vendar različne kritike) lahko izbereta do dva študenta, ki pa ne smeta sodelovati).

Prijavljeni: PRIJAVI DO PONEDELJKA, DA V SREDO DOLOČIMO DATUME NASTOPOV. (Predlagam, da nekdo izber Bezlajev Evangelij za pitbule, morda v primerjavi s Princesko z napako in Na zeleno vejo))

Ana Zupanc (izbrala sem si kritičarko X) (ocenila bom delo Y) (koreferirala bom k sošolkam A in B)

Leja Veldin (izbrala sem si kritičarko Gabrielo Babnik) (ocenila bom delo Tomo Podstenšek: Papir, kamen, škarje) (koreferirala bom k sošolki Patriciji Peterlin in Izi Luciji Korošec)

Dejan Gabrovšek (izbral sem si kritičarko Vaneso Matajc) (ocenil bom delo Drago Jančar: In ljubezen tudi) (koreferiral bom k sošolkam A in B)

Patricija Peterlin (izbrala sem si kritika Matevža Kosa) (ocenila bom delo Lare Paukovič: Poletje v gostilni) (koreferirala bom k Dejanu Gabrovšku in B)

Luka Horjak (izbral sem si kritičarko X) (ocenil bom delo Tadej Golob: Jezero) (koreferiral bom k sošolkama Meti Srnel in Maji Ličen)

Iza Lucija Korošec (izbrala sem si kritika Aljošo Harlamova) (ocenila bom delo Zločin v Stari Fužini Mete Osredkar) (koreferirala bom k sošolkama Ani Zupanc in Špeli Habulin)

Nina Krajnc (izbrala sem si kritičarko Ano Geršak) (ocenila bom delo Jurij Hudolin: Ingrid Rosenfeld) (koreferirala bom k sošolkama Lari Rajh in Ani Zupanc)

Meta Srnel (izbrala sem si kritičarko X) (ocenila bom delo Y) (koreferirala bom k sošolki Maji Ličen in sošolcu Luku Horjaku)

Lara Rajh (izbrala sem si kritičarko Tino Vrščaj) (ocenila bom delo Y) (koreferirala bom k sošolki Nini Krajnc in Špeli Habulin)

Maša Majcen (izbrala sem si kritičarko X) (ocenila bom delo Y) (koreferirala bom k sošolkama Evi Travnik in Ajdi Kupljenik)

Špela Habulin (izbrala sem si kritičarko Veroniko Šoster) (ocenila bom delo Ane Schnabl, Razvezani) (koreferirala bom k sošolkam Lari Rajh in Izi Luciji Korošec)

Eva Travnik (izbrala sem si kritičarko Mojco Pišek) (ocenila bom delo Y) (koreferirala bom k sošolkam Maši Majcen in Ajdi Kupljenik)

Ajda Kupljenik (izbrala sem si kritičarko X) (ocenila bom delo Y) (koreferirala bom k sošolkam A in B)

Maja Ličen (izbrala sem si kritičarko Majo Šučur) (ocenila bom delo Naval Kristine Hočevar) (koreferirala bom k sošolki Meti Srnel in sošolcu Luku Horjaku)