Magistrski seminar (Bjelčevič)

Iz Wikiverza
Skoči na: navigacija, iskanje

Aleksander Bjelčevič, Magistrski seminar 2018. Samo v poletnem semestru, ob sredah 9.40–11.15, predavalnica # 209 c

Magistrski seminar pozimi izvajajo profesorja Hladnik in Pezdirc Bartol, poleti pa Zupan Sosič in Bjelčevič. Dvopredmetni pedagoški študentje 2. letnika druge stopnje vpisujejo 30 ur izbirnega literarnega seminarja, enopredmetni pa 60, tj. enega v zimskem in drugega v poletnem semestru. V seminarju je, če hočemo, da so skupine enakomerno zasedene, okoli 15 do 18 študentov. Trije od spodnjih so izredni, zato je še nekaj prostora. Zahteva se 80-odstotna prisotnost (brez škode in brez opravičevanja lahko manjkate trikrat), odsotnost pod 50 % pripelje do ocene neopravljeno, odsotnost med 50 in 80 % (štiri do sedemkrat, iz kakršnih koli razlogov) se kompenzira z ustreznim številom ur tipkanja za narodov blagor. Enopredmetni nepedagogi lahko vpišejo magistrski seminar tudi kot zunanji izbirni predmet.

Tema seminarja je vrednotenje literature (predvsem estetsko, a tudi spoznavno in etično): kako vrednotimo oz. ocenjujemo literarno delo in kako napišemo literarno kritiko?

1) Kaj oz. kateri so kriteriji kvalitete literarnega dela? Ali obstajajo univerzalni kriteriji, da lahko z njimi ocenjujemo vsako literarno delo ne glede na žanr, čas nastanka, literarno smer in kulturno poreklo (slovensko, rusko, iransko, egiptovsko …)? 2) Ali obstajajo objektivni kriteriji in kateri so? 3) Po kakšnih kriterijih vrednotijo slovenski literarni kritiki in zgodovinarji? Ali svoje kriterije kjerkoli naštejejo ali pa jih najdemo le v njihovih kritikah? 4) Kateri so moji lastni (subjektivni?) kriteriji kvalitete? Ali se jih zavedam, ali jih znam našteti, ali jih znam argumentirati, ali jih uporabljam zavestno? 5) Ko rečemo, da je ocena oz. kvaliteta stvar okusa, kaj s tem mislimo? Na individualne kriterije ali pa morda na aplikacijo objektivnih kriterijev na konkretni tekst? Ali obstajata dober in slab okus? 6) Ali so vsi privatni (subjektivni) kriteriji enakovredni, ali imamo vsi prav, ali sme literaturo vrednoti vsak ali pa so kompetentni le nekateri? 7) Kaj vse na literarnem/gledališkem delu ocenjujemo/vrednotimo, katere, točno, lastnosti so predmet ocenjevanja (tip pripovedovalca, metafikcijski postopki, slog, besedišče, portretiranje, humor; etična stališča likov in implicitnega avtorja; spoznanja, ki jih delo posreduje)? 8) Kakšna je zgradba estetskih (pa tudi spoznavnih in etičnih) vrednostnih ocen – naših lastnih in od literarnih kritikov?

Vaše obveznosti sta dva krajša referata oz. seminarja plus ustno koreferiranje: prvi je analiza treh literarnih kritik, drugi lastna kritika romana, drame ipd., tretji je koreferiranje oz. repliciranje h kritiki treh sošolk. Prvi referat: Po kakšnih imanentnih kriterijih presojajo slovenski literarni kritiki: analizirali boste vrednostne ocene treh kritik izbranega literarnega kritika po vnaprej danih navodilih; dve od ocenjevanih del boste prebrali. Obseg referata bo ok. 4 strani. Drugi referat: Napisali boste lastno kritiko slovenskega romana, drame, gledališke predstave, pesniške zbirke, otroške ali mladinske knjige, izjemoma slovenskega filma. Izbira je popolnoma prosta, lahko izberete tudi trivialno literaturo. Če se potrudite, boste kritiko lahko objavili v slovenistični reviji Besedoholik. Kritika mora obsegati najmanj eno in največ dve strani. Tretja obveznost (koreferiranje oz. repliciranje): prebrali boste dve deli, ki jih ocenjujejo vaše sošolke, in pri njihovih referatih povedali svoje mnenje; teh dveh replik oz. mini-koreferatov ne pišete in ne oddate. Do začetka poletneqa semestra si že lahko zamislite, katero literarno delo boste ocenili in katero kritičarko boste analizirali (npr. Vaneso Matajc, Mojco Pišek, Tino Vrščaj, Matevža Kosa, Mateja Bogataja, Aljošo Harlamova in tako dalje; isto kritičarko ali kritika (vendar različne kritike) lahko izbereta do dva študenta, ki pa ne smeta sodelovati).

Prijavljeni: PRIJAVI DO PONEDELJKA, DA V SREDO DOLOČIMO DATUME NASTOPOV. (Predlagam, da nekdo izber Bezlajev Evangelij za pitbule, morda v primerjavi s Princesko z napako in Na zeleno vejo))

Dejan Gabrovšek (ocenil bom delo Drago Jančar: In ljubezen tudi) (koreferiral bom Leji Veldin in Patriciji Peterlin), 18. april

Leja Veldin ocenila bom delo Tomo Podstenšek: Papir, kamen, škarje) (koreferirala bom k Patriciji Peterlin in Dejanu Gabrovšku), 18. april

Špela Habulin (ocenila bom delo Ane Schnabl, Razvezani) (koreferirala bom k sošolkam Lari Rajh in Izi Luciji Korošec), 25. april

Ana Zupanc (ocenila bom delo Ivana Djilas: Hiša) (koreferirala bom k sošolkama Nini Krajnc in Izi Luciji Korošec), 25. april

Patricija Peterlin (ocenila bom delo Lare Paukovič: Poletje v gostilni) (koreferirala bom Dejanu Gabrovšku in B????), 25. april

Iza Lucija Korošec (ocenila bom delo Zločin v Stari Fužini Mete Osredkar) (koreferirala bom k sošolkama Ani Zupanc in Špeli Habulin), 25. april

Luka Horjak (ocenil bom delo Tadeja Goloba: Jezero) (koreferiral bom k sošolkama Meti Srnel in Maji Ličen), 16. maj

Nina Krajnc (ocenila bom delo Jurij Hudolin: Ingrid Rosenfeld) (koreferirala bom k sošolkama Lari Rajh in Ani Zupanc), 16. maj

Meta Srnel (ocenila bom delo: Sarival Sosič: Starec in jaz) (koreferirala bom k sošolki Maji Ličen in sošolcu Luku Horjaku), 16. maj

Lara Rajh (ocenila bom delo Polone Glavan: Gverilci) (koreferirala bom k sošolki Nini Krajnc in Špeli Habulin), 16. maj

Maša Majcen (ocenila bom delo Agate Tomažič: Tik pod nebom) (koreferirala bom k sošolkama Evi Travnik in Ajdi Kupljenik), 23. maj

Eva Travnik (ocenila bom delo Mohorja Hudeja: Vlažne duše) (koreferirala bom k sošolkam Maši Majcen in Ajdi Kupljenik), 23. maj

Ajda Kupljenik (ocenila bom delo Y) (koreferirala bom k sošolkama Maši Majcen in Evi Travnik), 23. maj

Maja Ličen (ocenila bom delo Naval Kristine Hočevar) (koreferirala bom k sošolki Meti Srnel in sošolcu Luku Horjaku), 23. maj