MEDBESEDILNOST V PESNIŠKI ZBIRKI ZIMA VEZILJA SVETLANE MAKAROVIČ

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

1. Uvod

V seminarski nalogi se bom ukvarjala z medbesedilnostjo, ki se pojavlja v zadnji pesniški zbirki Svetlane Makarovič z naslovom Zima vezilja. Svetlana Makarovič se je tokrat lotila ustvarjanja haikujev. Ta japonska pesniška oblika je sestavljena iz treh verzov, prvi in zadnji verz iz petih, vmesni verz pa iz sedmih zlogov. Haiku je tematsko skrjno zgoščena pesem, ki upesnjuje trenutek iz življenja narave, najpogosteje pa temo te pesniške oblike predstavljajo letni časi. Temelji na globoki in duhovno ubesedeni povezavi med dogajanjem v naravi in človekovo dušo. (Novak, 2016, ___) Makarovič se v haikujihi tematsko navezujejo na zimo, avtoričin najljubši letni čas. Navdih za pisanje je našla v slikah Andreja Brumna Čopa, ki so vključene v pesniško zbirko. Motivi zime se prepletajo z narodnim izročilom in aktualnimi družbenimi dogodki, kar je stalnica v ustvarjanju Svetlane Makarovič. Pri analizi medbesedilnosti se bomo v seminarski nalogi naslonili na teorije Marka Juvana, kot glavno teoretsko izhodišče pri analizi pa uporabili njegovi knjigi Intertekstualnost (2000) ter Literarna veda v rekonstrukciji (2006).

O avtorici

Svetlana Makarovič (1939) je sodobna slovenska pesnica in pisateljica, vsestranska umetnica, književnica, igralka, pevka in ilustratorka. Poleg poezije in proze se je uveljavila tudi v radijskih in lutkovnih igrah za otroke ter dramah za odrasle. Poleg tega da je znana po eni najobsežnejših bibliografij (ima več kot 300 knjižnih naslovov), je poznana tudi po številnih nestrinjanjih z družbenimi razmerami v Sloveniji in radikalnimi mnenji. Njena prva pesniška zbirka Somrak je izšla leta 1964. Njeno pesniško ustvarjanje so zaznamovale temačne teme, pesimizem, tematika strahu in občutka tesnobe. Njeno slovo od poezije predstavlja antologija njenih najboljših pesmi Samost. V letu 2016 se je odločila za povratek z zbirko haikujev Zima vezilja. Veliko piše za otroke in mladino. V svojih proznih delih je oblikovala samosvoj slog, v katerem prevladujejo živali s posebnimi imeni in premišljenimi značaji. Makarovič je kritična do svojega okolja, kar tudi javno izraža s pisanjem, zlasti v kolumnah. Leta 2000 je odklonila sprejem Prešernove nagrade. Demonstrativno je izstopila iz RKC, ter dvakrat zavrnila povabilo k priklučitvi v Partijo. Makarovič piše tudi satirične pesmi in zgodbe namenjenih odraslim. V njih je obilje jedkih izjav in komentarjev. (Splet 1)

2. Medbesedilnost v pesniški zbirki Zima vezilja

V zbirki haikujev Svetlane Makarovič sem prepoznala tri medbesedilne navezave: navezave na narodne pesmi, navezave na slike Andreja Brumna Čopa in navezave na aktualne družbene dogodke.   

2.1. Medbesedilne navezave na narodne in otroške pesmi

Svetlana Makarovič se tudi v svoji najnovejši zbirki poslužuje uporabe narodnih in ponarodelih motivov, ki jih prepleta s svežim izrazom. Z uporabo ponarodelih verzov in motivov iz otroških pesmic ustvarja napeto, nekoliko grozljivo vzdušje, ki je značilno za njeno poezijo. V haikuju Nag in premražen ter haikuju Cvileča burja uporablja motive iz otroških pesmic in iger. Uporaba otroške izštevanke odlično povzame občutje neskončnosti, vedno novega izbiranja žrtev. Nag in premražen. Hišo bodo zrušili, vija vaja ven. (Makarovič, 2016, ___) Skovanka vija vaja ven je vsem dobro poznana otroška izštevanka, ki jo otroci uporabljajo v svojih igrah. Z uporabo te medbesedilne navezave nam Makarovič sugerira, da se vsakdo izmed nas lahko kaj kmalu znajde v podobni situaciji, da smo prepuščeni naključju, ki ga uravnava nekakšna višja sila – v tem primeru Makarovič namiguje na politične in družbene sisteme, ki se neusmiljeno igrajo z našimi usodami kot nič hudega sluteči otroci. Tudi v haikuju Cvileča burja uporablja motiv iz otroške pesmice. Cvileča burja. Mačica ringaraja Na veji visi. (Makarovič, 2016) V haikuju Siva sutana se posluži uporabe verza iz ponarodele pesmi En hribček bom kupil. Siva sutana. En hribček si bo kupil. Bo križe sadil. (Makarovič, 2016) Verze iz ponarodele pesmi zopet uporabi v namen izpostavljanja aktualnih dogodkov, Sirijske vojne, ki je v zadnjih letih terjala ogromno žrtev. Metaforo sajenje križev namreč lahko razumemo kot masovno pobijanje, ki prinaša trupla, ter ustvarja nova pokopališča. Z uporabo ponarodele slovenske pesmi nam Makarovič sugerira, da čeprav se nam dogajanje v Siriji zdi oddaljeno, se lahko tudi sami prav kmalu znajdemo v podobni situaciji. Slovenska zgodovina je namreč bogata z bitkami in vojnami, zato se od izobraženega slovenskega bralca pričakuje toliko več razumevanja situacije v Siriji.

2.2. Medbesedilne navezave ne slike Andreja Brumna Čopa

Svetlana Makarovič je na tiskovni konferenci ob predstavitvi zbirke izpostavila, da je pri pripravi zbirke inspirirala iz slik Andreja Brumna Čopa, ki jih je dobila v dar. Brumn Čop na slikah upodablja žled, ki je bil pozimi leta 2014 v Sloveniji. Brumen Čop pravi, da so risbe nastajale organsko. Tudi sam je doživel žled in se nanj odzval. Delal pa je tudi na prošnjo Makarovičeve, naj riše žled. Popolnoma se je prepustil svoji domišljiji, ki ga je odnesla, "kot da bi se sam spremenil v ta žled". (Splet 2) Ilustracije žleda so vključene v pesniško zbrirko. Žled je na slovenskem območju povzročil veliko razdejanje, uničil je precejšen del gozdov, infrastrukture, objektov... Posledično smo se soočali s pomanjkanjem vode, elektrike, življenje se je za nekaj dni obrnilo na glavo, zato so zavladale izredne razmere. Makarovičeva z navezavo na naravno katastrofo, ki smo jo sami doživeli, ustvarja občutje mraza, zime, kar lahko razumemo kot stanje mirovanja, ki v povezavi z grotesknimi in tragičnimi podobami ustvarja baladno vzdušje. V haikuju Smrčki v brlogu dobi žled asociacijo na grozo in izredno čustveno hladnost, saj se prav groteskno leskeče kljub smrti v njegovi neposredni bližini. Smrčki v brlogu pa predstavljajo potomce, ki so ostali brez matere in so brez pomoči okolice obsojeni na kruto smrt v ledu in mrazu. Smrčki v brlogu. Mrtva lisica v snegu. Leskeče se žled. (Makarovič, 2016) Tudi v haikuju Žled čez vrbin lok žled nastopa kot prikaz čustvene hladnosti. Sugerira nam namreč notranjost človeka, ki nastavlja pasti. Zadnji verz pa lahko interpretiramo kot grožnjo za prihodnost. Ena prazna past simbolira, da se bo človek sam ujel vanjo. Žled čez vrbin lok. Človek nastavljal pasti. Le ena prazna. (Makarovič, 2016)

2.3. Medbesedilne navezave na aktualne dogodke

Svtlana Makarovič uporablja tudi medbesedilne navezave na aktualne dogodke. Navezuje se predvsem na trenutno dogajanje v Siriji, vojno, ki je povzročila masovne migracije beguncev in na ta način usodno vpliva na dogajanje v Evropi. V haikuju Daleč so vojne spregovori o ignoriranju dogodkov, ki se odvijajo na drugi celini. V zadnjem verzu nas avtorica opomni, da v času praznikov še posebej pozabljamo na dogajanje okoli nas in se zapremo v intimo, ki ignorira vse, kar ni v neposredni povezavi z nami. Zaslutimo nekakšno brezbrižnost do trpečih v vojni in uničevanje narave, medtem ko praznujemo božič, kar je nekaj čisto drugega, kot sicer dojemamo praznovanje božiča. (Splet 3) Delč so vojne. Sekaj, sekaj smrečico. Božični puran. (Makarovič, 2016) V haikuju Tu je gazil bos govori o beguncih, ki prečkajo mejo. Navezuje se na aktualno tematiko begunstva, ter s tem povezanim tihotapljenjem ljudi čez mejo, nelegalnim prečkanjem meje in nehumanimi razmerami v katerih so se znašli begunci. Z motivom zameta nas asociira na sneg in mraz, kar lahko razumemo kot metaforo za ignoranco, ki spremlja nesrečo beguncev v širši javnosti. Zamet pa lahko razumemo tudi kot metaforo za življenej begunca, ki se je znašel v nepredvidljivi in nejasni situaciji. Tu je gazil bos Skozi globoki zamet. Kam naj ga skrijem. (Makarovič, 2016) Deček negiben je haiku, ki govori o nesrečnih usodah begunskih otrok in sugerira na aktualno slovensko dogajanje v povezavo s pravicami otrok in družinskim zakonikom. Makarovičeva jasno sugerira, da javnosti usoda otrok, ki niso naši ne zanima, da ima dvojne standarde, da diskriminira ljudi in vrednost njihovega življenja presoja glede na narodno in etnično pripadnost. Deček negiben. Rdeča lisa na snegu. Jaz nisem mati. (Makarovič, 2016) O odnosu do tujih otrok spregovri tudi v haikuju Tujniko dete, kjer izpostavi umirane begunskih otrok. V zadnjem verzu nam sugerira izredno rasno diskriminacijo, saj pravi, da bo lažje, ko bo tuj otrok umrl. Izredna krutost haikuja je še posebej pretresljiva, saj govori o otroku, ki je šele na začetku svojega življenja in nima nikakršnega vpliva na družbo in politiko. Tujkino dete. Ta zima ga bo vzela. Potlej bo lažje. (Makarovič, 2016) Neposredno izražen je tudi motiv žice oziroma tehnične ovire. V haikuju Žica, ki rani nam avtorica oriše tragično situacijo begunca, ki čaka na vstop v državo. Z uporabo pomanjševalnice v drugem verzu še dodatno ustvarja groteskno vzdušje, saj izpostavi otroka, majhne nogice, ki se soočajo z vso krutostjo življenja in družbe že zelo zgodaj. Žica, ki rani. Mokre bose nogice. Na drugi strani. (Makarovič, 2016)

3. Sklepne ugotovitve

Med analiziranjem najnovejše pesniške zbirke Svetalne Makarovič sem ugotovila, da se avtorica veliko poslužuje medbesedilnosti. Pri ustvarjanju haikujev je uporabila tri vrste medbesedilnosti: navezave na narodne in ponarodele pesmi, navezave na slike Andreja Brumna Čopa in navezavena aktualne zgodovinske dogodke. Za poglobljeno razumevanje ustvarjanja Svetlane Makarovič je nujno potreben opoznavanje konteksta in aktualnih družbenih razmer. Marko Juvan v knjigi Intertekstualnost piše, da nas pri posebni intertekstualnosti veže skupen literarno-kulturni kanon in družbenozgodovinska izkušnja. Glede na to bi lahko rekli, da so vsa besedila intertekstualna, vendar pa imajo nekatera besedila večjo težo in pomen. (Juvan, 2000, 57) Makarovičeva se v haikujih loteva tematike begunstva, ki je trenutno zelo prisotna v širšem družbenem prostoru, zato so njeni haikuji tematsko zelo aktualni in držijo zrcalo sodobni družbi. Z uporabo narodnih in ponarodelih pesmi ter podobami žleda še dodatno utrjuje predstavo nestrpne in hladne družbe, ki se ne meni za tujo nesrečo ali pa jo celo povečuje. V knjigo so pogoste pomanjševalnice in otroške oblike besed, kar še povečuje grozo opisanega in haikujem dodaja značilno baladno noto Makarovičeve. Knjiga je zanimiva tudi oblikovno, saj vsebuje ilustracije Andreja Brumna Čopa, ki so bile inspiracija za nastanek haikujev. Zanimiv pa je tudi detajl, da knjiga nima oštevilčenih strani, zato deluje kot homogena celota in na ta način povzame filozofijo haikuja, ki ima intenco ovekovečenja trenutka, izseka iz narave, ki odraža stanje družbe. Vseh 45 haikujev je povezanih z zimo, uporabe svetlih barv pri tisku zbirke pa še dodatno povečujejo občutek mraza, ki je značilen za zimsko obdobje. Makarovič s pomočjo intertekstualnosti skozi zbirko jasno izrazi svoja stališča in poglede na aktualno družbeno dogajanje in prisili bralca k lastnemu razmisleku.

4. Povzetek

V svoji seminarski nalogi sem se ukvarjala z medbesedilnostjo pri Svetlani Makarovič, natančneje v njeni zadnji pesniški zbirki Zima vezilja. Ugotovila sem, da Makarovič uporablja tri vrste medbesedilnosti: navezave na narodne in ponarodele pesmi, navezave na slike Andreja Brumna Čopa in navezavena aktualne zgodovinske dogodke. Za poglobljeno razumevanje ustvarjanja Svetlane Makarovič je nujno potreben opoznavanje konteksta in aktualnih družbenih razmer. Haikuji so prežeti z motivi zime, žleda, begunstva in aktualnih družbenih dogodkov. Z uporabo narodnih in ponarodelih pesmi ter podobami žleda še dodatno utrjuje predstavo nestrpne in hladne družbe, ki se ne meni za tujo nesrečo ali pa jo celo povečuje. Za poglobljeno razumevanje haikujev je nujno potrebno poznavanje aktualnih družbenih razmer. Za prepoznavanje aktualnosti pa je obvezno tudi poznavanje avtoričine osebne perspektive in sodelovanja med nji in drugimi umetniki.

5. Viri in literatura

Juvan, Marko. Intertekstualnost. Ljubljana: DZS, 2000. Juvan, Marko. Literarna veda v rekonstrukciji: uvod v sodobni študij literature. Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura, 2006. Makarovič, Svetlana. Zima vezilja. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2016. Novak, Boris A.. Oblika duha. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2016. Splet 1: http://www.emka.si/avtorji/svetlana-makarovic/biografija/3615[dostopano 28.4.2014 ob 20:34] Splet 2: http://www.vecer.com/nova-pesniska-zbirka-svetlane-makarovic-zima-vezilja-6243561[dostopano 28.4.2014 ob 20:34] Splet 3: http://koridor-ku.si/recenzije/svetlana-makarovic-zima-vezilja/[dostopano 28.4.2014 ob 20:34]</ref>