Ljudje iz Olšnice

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search
Ljudje iz Olšnice  
Avtor Frank Bükvič
Država Slovenija
Jezik slovenščina
Založnik Buenos Aires: Slovenska kulturna akcija
Datum izida 1973
Subjekt slovenska književnost
Žanr 2. sv. vojna, Judje v slovenski literaturi
Vrsta medija tisk
Št. strani 315 strani, 6 poglavij
Klasifikacija
COBISS ID 28494336
UDK 886.3-3 Ilija L.

Frank Bükvič je leta 1971 napisal roman z vojno tematiko Ljudje iz Olšnice.

Zgodba[uredi]

Roman je sestavljen iz dveh novel in treh črtic, kjer je opisano življenje v Olšnici med drugo svetovno vojno.

Prvi del govori o Alešu, zagrizenem kristjanu, ki sovraži vse Jude, saj je Jud nekoč izdal Kristusa. Je lastnik papirnice, njegova edina konkurenca je Hertšajnova tiskarna. Aleš ga sovraži, ker je Jud, zato si hoče pridobiti njegovo podjetje. Ker spremlja politiko ve, da bo v Olšnico kmalu prišla Hitlerjeva vojska, ki bo preganjala Jude. Zaradi tega se spoprijatelji z Nemcem in z njim sklene kupčijo. Ko se bodo Nemci prilastili njihovega imetja, bo tiskarna za dober denar lahko njegova. Ljudje ga pri tem dejanju označijo za narodnega izdajalca.

Drugi del govori o Petrerki, nogometnem navijaču. Je politični skrivač, katerega iščejo orožniki. Pred njimi se skriva vse do pomembne tekme njegovega kluba, kamor pride vsa Olšnica. Nogomet mu pomeni več kot življenje, zato se na tej tekmi tudi sam pokaže in razkrije.

Tretji del govori o Langošu, ki je bil nekoč ugledni brivec a je zaradi pijače vse izgubil. Začel je krasti, zato so ga zaprli v internacijsko taborišče. V četrtem delu nastopata Franc in sin Matija. Goričanci so plenili judovske trgovine in Matija je iz neke trgovine vzel radijski sprejemnik. V tem ni videl nič slabega saj so stvari jemali vsi prebivalci. Oče ga je pretepel in poslal k spovedi, sprejemnik pa je moral vrniti. Rekel je, da je edina prava pot ta, da ga kupi.

Peti del govori o veselju župana Lindvurna, ker so Nemci odstopili Olšnico Madžarom.

V zadnjem delu je glavna oseba Valentin Gladštajn, Žid, poročen s Slovenko. Da mu ne bi uničili imetja se začne pretvarjati, da je nacist. Gleda samo nase in na družino, za ostale mu je vseeno. Zaradi stalnega spreminjanja stališč ga zaprejo kot političnega jetnika. Nazadnje ga odpeljejo v koncentracijsko taborišče med ostale Jude, kjer jih zastrupijo s plinom in zažgejo. Gladštajn umre s sinovoma v naročju, pred smrtjo pa si poje pesem Upanje.

Kritika[uredi]

O romanu Ljudje iz Olšnice ni bila napisana nobena kritika.

Literatura[uredi]

  • Mateja Škraban. Literarno delo slovenskega izseljenskega pisca Franka Ferija Bükviča s poudarkom na oznaki oseb. (1988) [Diplomsko delo]