Lili Novy: Temna vrta

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

Lili Novy, slovenska pesnica in prevajalka poezije[uredi]

Povzetek članka[uredi]

Avtor članka opisuje življenje Lili Novy skozi njeno poezijo. Govori o njenem delu, čustvih in občutjih skozi različna obdobja njenega življenja, katera pričajo o tematikah v njenih pesmih. Ugotavlja kakšen slog in stil je imela, opisuje s kakšnim načinom pisanja se je po njegovem mnenju obranila dolgočasnosti, ter na kakšne načine ga kot velika pesnica preseneča.

Analiza članka[uredi]

V članku z naslovom Književnost; Lili Novy: Temna vrta, kritik Dušan Ludvik označi Lili Novy, kot eno izmed najboljših slovenskih pesnic, katero poznamo tudi kot prevajalko slovenske lirike v nemščino. Uvršča jo med dvojezične literate, ki začenjajo s Prešernom in segajo preko Funtka prav v moderno dobo. K izidu njene pesniške zbirke dodaja, da so pesmi Novyjeve tako malo ženske, da pri braju nimamo občutka, da so jih pisale »nežne roke«. Tudi njena dvojezičnost včasih deluje precej tuje duhu našega jezika. Kot primer kritik navaja njene jezikovno pravilno grajene verze, ki metrično tečejo gladko,vendar so ritmično okorni. Kritik njeno pisanje opisuje s finim čutom za formo, presenečajo pa ga nepopolne moške rime. S tem nam dokazuje, da Novyjeva občuti svoje pesmi predvsem metrično. Pesničino jezikovno izražanje in stil ima kritik za zgoščeno, saj avtorica v svoji poeziji uporablja številne metafore. Z različnimi formami in merami se je po mnenju kritika Dušana Ludvika obvarovala dolgočasnosti, s tem pa je izražena prva glavna komponenta njene poezije: mojstrsko uporabljanje besede, včasih slabše in površno izbrušene, a zmeraj postavljene v natanko preračunan in izmerjen okvir. Dušan Ludvik dodaja, da je vsebinsko Novyjina lirika pretežno osebna, bolj enolična kot raznolika. Predvsem so njene pesmi spominskega značaja, večji del knjige pa zavzemajo ljubezenske pesmi. Kot znak starostne lirike pa kritik navaja precej hladne verze, ki se dojemajo le po globini zrele modrosti in po izbrušenih formah.
Kritik ocenjuje, da je v njenih pesmih precej pesimizma; temu pesimizmu dodaja izvor iz pesničinega pogleda nazaj, iz primerjanja med sedaj in pogleda v bodočnost. Novyjeva je intenzivno občutila minljivost vsega in iz tega njenega občutka lahko po mnenju kritika Dušana Ludvika, opravičujemo njen pesimizem. Če ni njena lirika tako čustvena, kot bi jo pričakovali, si moramo to razlagati tako, da je Novyjeva bolj miselna kot intenzivno čuteča ženska. Kritik pa ob tem opozarja, da s tem ni rečeno, da ni dobra pesnica, kajti njena knjiga se lahko mirneje uvrsti v pomembno sodobno slovensko liriko kot knjiga marsikaterega pesnika.

Viri[uredi]

- Dušan Ludvik , Dom in svet, številka 4-6, letnik 53 (leto 1941), str. 243-245 (Založnik: Katoliško tiskovno društvo, Izvor: Narodna in univerzitetna knjižnica) dLIB

Zunanje povezave[uredi]