Levitan

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

Levitan je zaporniški in avtobiografski roman Vitomila Zupana. Izšel je leta 1988 po avtorjevi smrti.

Povzetek zgodbe[uredi]

Zgodbo nam pripoveduje prvoosebni pripovedovalec Jakob Levitan. Opisuje nam dogajanje in svojo doživetje med leti, ki jih je preživel v zaporu. Čeprav je Levitan fikcijski lik, gre za alter ego Vitomila Zupana.

Levitanova aretacija je sledila po popivanju, ki sta se ga lotila s prijateljem Pirjevcem. Po telefonu sta povedala novico, da je Tito odstopil. Očitali so mu še razne druge zločine, kot so izdaja domovine, poizkus umora, poizkus posilstva in sovražna propaganda. Najprej je bil obsojen na 15 let zapora, kasneje pa, zaradi neprimernega vedenja na sodišču, na 18 let. Zaradi slabih higienskih razmer v Jugoslovanskih zaporih je Levitan zbolel za tuberkulozo. Premestili so ga v kaznilniško ambulanto, kjer je bival devet mesecev. Omogočili so mu zdravljenje in bil je prvi zapornik, ki je bil operiran na pljučih. Ob koncu zdravljenja so mu zaradi bolezni znižali kazen za 3 leta. V zaporu je Levitan pisal razna dela, najbolj se pa je ukvarjal s poezijami. Iz zapora je pretihotapil 14 sešitih zvezkov. Naredil jih je iz toaletnega papirja, za pisanje pa je uporabil črnilo, ki ga je naredil iz krvi, rje in saj. V zgodbi nam tudi podrobno opisuje potek tihotapljenja zvezkov - medicinski sestri je zaupal in ji dal navodila, kam naj odnese dva zvezka. Za tihotapljenje so kmalu izvedeli na zaporniški upravi in takoj opravili preiskavo. Po umiritvi političnih zadev v državi, Levitana po sedmih letih izpustijo iz zapora.

Kritike[uredi]

Vitomil Zupan je z Levitanom ponudil bralcu eno izmed najzanimivejših knjig zadnjih let, a tudi delo, ki v lastnem opusu presega in dopolnjuje nekatere doslej izpričane horizonte. Ni toliko odločilna in dražljiva zgolj tema povojnega zapora, načina »dokazovanja« in »preverjanja« krivde, kajti Zupan se izrecno ne sklicuje na svojo »nedolžnost« in »čistost«, zadostuje mu pripovedno-opisna, zunanje predstavitvena raven, ko gre za lastno usodo.
Levitan bo bržkone obveljal kot knjiga leta. S temo, ki je osebna in hkrati zgodovinska, pisatelj presega zgolj imaginarno funkcijo literarnega besedila; tekstu vrača pričevanj sko verodostojnost, skoroda memoarnost, a hkrati poglablja vednost o človekovih nraveh. (Marijan Zlobec, 1983)
Napisan z energijo, ki jo redkokdaj srečamo v slovenski literaturi, je Levitan osvežujoče in navdihujoče delo, ki nas hkrati vrača nekaj desetletij nazaj. (Samo Rugelj, 2001)

Ponatisi in prevodi[uredi]

Viri[uredi]

Marijan Zlobec. Vitomil Zupan, Levitan. Sodobnost 31/1 (1983). 104–105. dLib

Samo Rugelj. Knjiga: Levitan. Knjigarna Bukla (2001).