Leseno jadro

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search
Leseno jadro  
Naslovnica romana Milana Lipovca, Leseno jadro
Avtor Milan Lipovec
Država Slovenija
Jezik slovenščina
Založnik Založba Lipa Koper
Datum izida 1976
Subjekt slovenska književnost
Žanr roman
Vrsta medija tisk
Št. strani 459
Klasifikacija
COBISS ID 785694
UDK 821.163.6-311.2

Roman slovenskega pisatelja in urednika Milana Lipovca Leseno jadro (1976) o Barju, Ljubljanici in primorskemu beguncu Filipu.

Zgodba[uredi]

Kraja dogajanja dolgo ne razberemo, govori o npr. treh mostovih, povezanih v enega (Tromostovje), stavbi kjer je živelo veliko slovenskih pisateljev in pesnikov (Cukrarna), ipd. Ko smo že prepričani, da gre za Ljubljano, avtor kraj dogajanja omenja z natančnimi izrazi, omenja Ljubljanico, Barje, Trnovo, itd.

Čas dogajanja izvemo iz opisovanja letnih časov oz. dogodkov, značilnih za določen letni čas. Kopanje poleti, opisovanje zasnežene gazi pozimi in cvetočega drevja spomladi. Gre za čas pred drugo svetovno vojno.

Prvi del romana podnaslovi Reka, dogaja se ob in na Ljubljanici. Spoznamo Filipa, kot brezdomca, ki vsak dan brezdelno poseda s prijatelji, Kraljičem, Slakom in Kosom. Običajno se jim zdi, da so tudi po štiri dni brez hrane, da spijo v snegu in da jih mimoidoči prezirajo. A Filip je vseeno drugačen. Verjetno zato, ker je najmlajši in kot ga imenujejo prijatelji, najbolj naiven. Še vedno verjame v dobroto in poštenost. Srečuje Žana, ki prav tako vdan v usodo žalostno postopa po mestu, dokler mu znanec nekega dne pove, da so njegovemu prijatelju njegove pesmi tako všeč, da mu bo pomagal stopiti na pesniško pot. Žan se postavi na noge, kar v Filipu vzbuja še večjo voljo po novem življenju. Nekega dne ob kopanju v Ljubljanici naleti na čolnarja Vida, ki vsak dan z Vrhnike v Ljubljano vozi opeko in gradbeni material. Postaneta nerazdružljiva prijatelja. Filip Vidu prikriva družbeni položaj. Nauči ga plovbe in Filip ostane pri njem. V prostem času sta na Vrhniki, od koder Vid prihaja. Filip spozna nove prijatelje. Tesno so povezani z družino Selarjevih, ki imajo trgovino in gostilno, kamor prijatelja rada zahajata. V Selarjevi hiši imajo namreč tri brhka dekleta, Evo, Andrejko in Bistro. Filip na žalost ni imel uspešnega srečanja z glavnim v hiši, stricem Ivanom, saj so bili takrat vsi pretreseni zaradi smrti matere. Zaljubil se je v Bistro, z njo sta se vsak večer srečevala pri njihovi žagi.

V drugem delu zgodbe, podnaslovljene Gozd, se zaljubljenca Filip in Bistra, bolje spoznata. Njuno srečanje poteka v gozdu, saj še vedno nihče ne ve za skrito romanco. Zgodi pa se še nekaj nepredvidljivega. Vdovec stric Ivan se zaljubi v Francozinjo Henrieto in se z njo dobiva v lovski koči sredi gozda, dokler je nekega dne ne najdejo ustreljeno. Morilec stric Ivan ali Henrietin mož Gratzer? Oba z odvetniki dokazujeta svojo nedolžnost. Vsi so prepričani, da je stric Ivan nedolžen, a vseeno, konkretnih dokazov ni. Stric Ivan kot priči pripelje soseda Hladnika in njegovo hči Hano, ki sta ga videla tisti čas, ko se je umor zgodil. A tudi to ni dovolj. Gratzer se je večkrat izognil očitkom, dobijo ga celo na laži, a kljub temu se postopek zavleče. Na koncu Ivanovo nedolžnost ugotovijo ob pregledu kraja umora in Ivan se vrne iz pripora domov. Poglavje Pomlad simbolizira nov, svetel rzvoj dogodkov. Filipa po dolgem času najdejo in obiščejo prijatelji, Kraljič, Slak in Kos, izkaže se, da so se tudi oni vsi postavili na noge. Filip in prijatelji niso več brezdomci, Ivan pa se spoprijatelji s Filipom, tako je Filip še korak bliže Bistri.

Kritika in literarna zgodovina[uredi]

"Z blago ironijo in iskrivostjo domislic je umel z nekaj stavki prikleniti občinstvo in ga pripraviti, da je pozorno sledilo njegovim izvajanjem ali branju. Res ne bomo mogli pozabiti na februarsko pot v Ljubljano in tamkajšnjo predstavitev zbirke v dvorani Slovenske matice. Nepozabna je povratna pot čez Barje in do Bistre ter kratkega postanka ob gradu, kjer je dozorelo dogajanje Lipovčevega romana Leseno jadro." (Boris Pahor)

"Med bestsellerji je prav gotovo roman Leseno jadro pisatelja Milana Lipovca, kar dokazuje, da so vendarle domači avtorji najbolj brani. Slišali smo zelo dobre kritike prav posebno glede izbranega jezika, ki ga ta avtor uporablja, ki pa je vendarle vsem razumljiv." (Silvana Valoppi)

"Odlomki iz romana Leseno jadro so zbrani pod naslovom Reka in ljudje ob njej. To je gotovo zanimiva pripoved, ki prinaša v slovensko književnost Barje in Ljubljanico. Zgodba se dogaja v času po prvi svetovni vojni, ko se v tem nekoliko odmaknjenem svetu znajde primorski begunec Filip. Izredno lepi so opisi narave, življenjske usode protagonistov tega romana pa so vredne, da bi jih na platno postavil kak velikan filmskega realizma." (Nada Pertot)

"Sočen jezik, napeto grajena zgodba, prijetna pripoved, nevsiljiva ideja — tak je Lipovec tudi v tem romanu o življenju na Ljubljanskem barju v polpreteklem času. Zgodba je naravnana nekam idilično, skoraj romantično, zato se bere zelo prijetno, a zato si je morala poiskati nenavadno okolje v nekoliko umaknjeni preteklosti in je šele tam lahko neokrnjeno zaživela." (Neznan avtor)

"To besedilo, ki obeta sprva razodetje o odrinjenem umetniku in umetništvu nasploh, se prevesi v iskreno, preprosto izpoved o Ljubljanskem barju. Drobne pripetljaje malih ljudi prežema nek korenit optimizem, ponekod dokaj robavsast, takšen pač, kakršno je okolje, v katerem poteka dogajanje. Navezanost na ta kos zemlje, na to količarsko pokrajino, ki je skopa, saj avtor pove, da ne posega za velikim svetom, pač pa najde svojo fantastiko in vesolje prav v tem drobnem vztrajanju." (Janko Vesel)

"Bo najbrž kar držalo, da Slovenci s to prozno obliko nimamo posebne sreče. Roman je, skratka, preširoko zasnovan, tako da imamo vse polno bledih, neizrazitih in zelo neprepričljivih likov, ki ne zaživijo dovolj plastično: sam Filip, Selarjeva Andreja, vsi trije Filipovi prijatelji, oče Matevž itd. V drugem delu sicer dovolj napeta baronična zgodba kar preraste in zraste v važnost in pomen ljudi ob reki; v ospredje stopi avstrijski trgovec Gratzer, ki s samo zamislijo romana nima ničesar skupnega. Branje pa seveda po zaslugi pisateljeve pronicljive in ostre misli in zaradi bogastva jezika ostaja svojevrsto doživetje." (Ivanka Hergold)

Viri in literatura[uredi]

  • Boris Pahor. In memorian, Milan Lipovec Novi glas. 37/2 (1997). 2. COBISS dLib
  • Silvana Valoppi. Pogovor z upravnico tržaške knjigarne. Novi list. 43/1 (1995). 7. COBISS dLib
  • Nada Pertot. Nekaj misli ob izidu izbora iz Lipovčevih del. Novi list. 5/2 (1997). 7. COBISS dLib
  • Neznan avtor. S knjižne police. Informativni fužinar mesečno glasilo ravenskih železarjev. 11/13 (1976). 13. COBISS dLib
  • Janko Vesel. Milan Lipovec: Leseno jadro. Prosvetni delavec. 4.6.1976, št. 11, str. 9
  • Ivanka Hergold. Otroci narave. Primorski dnevnik.
  • Olga Kac- Lupinc. Milan Lipovec in njegovo delo. [: Diplomsko delo]. Ljubljana.
  • Marija Štekar Košuta. Proza Milana Lipovca. [: Diplomsko delo]. Ljubljana, 1991.
  • Milan Lipovec. Leseno jadro. Koper: Lipa, 1976. COBISS