Pojdi na vsebino

Leopold Suhodolčan: Piko Dinozaver

Iz Wikiverza

Piko Dinozaver je ena izmed sodobnih pravljic Leopolda Suhodolčana. Prvič je izšla leta 1987 pri založbi Mladinska knjiga.

O pisatelju[uredi]

Leopold Suhodolčan se je rodil 10. avgusta 1928 v Žireh v Poljanski dolini. Prvih šest let je preživel v domačem kraju, nato se je s starši preselil na Plač pri Svečnici, ker so očeta, ki je bil finančni stražnik, premestili v tisti kraj. Živeli so v samoti in Leopold je do šole potreboval eno uro hoda. V njegovih zgodbah nastopajo gozd in živali. Posebno je imel rad črne konje. Da bi otroci nadaljevali šolanje, se je družina selila v Šentilj v Slovenskih goricah. Od tam se je Leopold z vlakom vozil v Maribor, kjer je obiskoval gimnazijo in učiteljišče. Bil je navezan na vlak in motiv vlaka nastopa v mnogih njegovih zgodbah.

Očeta so prvi dan vojne zajeli nemški vojaki in ga odpeljali v ujetništvo, zato jih je morala mati sama preživljati. V Mariboru je sodeloval pri literarnem glasilu Mlada Greda in je skupaj s pesnikom Kajetom Kovičem ter pisateljem Smiljanom Rozmanom nastopal na literarnih večerih. Pozneje je začel objavljati prispevke v Pionirju, Cicibanu, Pionirskem listu in drugod. Po končani gimnaziji je obiskoval višjo pedagoško šolo v Ljubljani. Leta 1950 se je preselil na Prevalje na Koroškem. Njegovo prvo službeno mesto so bile Prevalje, kjer je bil predmetni učitelj. Od leta 1957 do 1974 je postal ravnatelj osnovne šole Franja Goloba na Prevaljah, leta 1974 pa urednik otroške revije Kurirček. Leta 1977 je prevzel mesto glavnega in odgovornega urednika knjižnih izdaj založbe Borec v Ljubljani.

Umrl je, sredi svojega najbolj ustvarjalnega obdobja, 8. februarja 1980 na Golniku.

Književna dela[uredi]

ZA ODRASLE:

  • Človek na zidu
  • Svetlice
  • Dobrijska balada
  • Bog Ljubezni
  • Sledovi molčečih
  • Noro življenje


ZA MLADINO:

  • Deček na črnem konju
  • Skriti dnevnik
  • Velikan in pajac
  • Rdeči lev
  • Naočnik in očalnik
  • Mornar na kolesu


ZA OTROKE:

  • Ognjeni možje
  • Sejem na zelenem oblaku
  • Hi, konjiček
  • Potovanje slona Jumba
  • Moj prijatelj Jumbo
  • Pikapolonček
  • Veliki in mali kapitan
  • Punčka
  • Krojaček Hlaček


MLADINSKE IGRE:

  • Ukaz rdečega zmaja
  • Narobe stvari v mestu Petpedi
  • Srečna hiša Doberdan
  • Figole-Fagole
  • Norčije v gledališču

Kratka obnova[uredi]

Benjamin si je želel, da bi dobil psa, ker ga imajo vsi njegovi prijatelji in odrasli ga s pripombami o dnevu spomnijo, da ga nima. Ponoči je sanjal o njem, naslednji dan pa je za vogalom ene hiše najprej zagledal vrv, nato pa velikega dinozavra. Odločil se je, da bo njegov pes in dal mu je ime Piko. Stric je bil presenečen nad dinozavrom in Benjamin je svojo novo žival imenoval Piko Dinozaver. Piko je bil radoveden in je gledal skozi okna v stanovanja. Ljudje so bili prestrašeni in tudi teta se je zaprla v stanovanje, da ne bi umazal pravkar počiščena tla. Benjamin pa ga je peljal po mestu, da bi ga videli prijatelji. Ko so ga videli, so se prestrašili in s svojimi kužki zbežali. Ljudje so se smejali, ker je Piko Dinozaver jedel liste in drevje. Prestrašeni trgovci so mu zastonj dali zelenjave, toliko kot jo je hotel. Med hojo je pohodil tri avtomobile, porušil tri hiše in pometel tri kupe stare šare. Benjamin ga je peljal v mestni park in najprej so se ga otroci bali, pozneje pa so se spuščali po njegovem hrbtu. Vso dogajanje so opazovali meščani in vsak je hotel po svoje izkoristiti Pika Dinozavra. Nekateri so imeli idejo, da bi bil tobogan za otroke, buldožer, pometaš ali na razstavi za turiste. Benjaminu ideje niso bile všeč, zato je Pika odpeljal proti domu. Med potjo se je Piko ustavil in Benjamin je mislil, da je ponovno lačen, zato mu je prinesel zelenjavo. Ampak Piko je naenkrat izginil. Benjamin je zagledal stavbo, na kateri je pisalo muzej in odšel noter vprašat, ali so ga kaj videli. Zagledal ga je na sredi velike dvorane in je bil začuden, zakaj stoji pri miru. En gospod mu je pojasnil, da se je utrudil od naporne poti in se mu zahvalil, da je skrbel zanj. Benjamin je povedal, da doma nimajo tako velike ute, da bi bila dovolj velika zanj in je obljubil, da ga pride naslednji dan obiskat.

Analiza pravljice[uredi]

Književno dogajanje: malo mesto, hiša, Benjaminova soba, vogal stolpnice, na balkonu, dvorišče, stanovanje, ulice, cvetličarna, trgovina s sadjem in zelenjavo, pred izložbami, zelenjavni trg, mestni park, muzej, dvorana

Književni čas: ponoči, podnevi, sedanjost

Glavna književna oseba: Benjamin

Stranske književne osebe: Piko Dinozaver, stric, teta, Benjaminovi prijatelji in njihovi kužki, sosedje, župan, otroci v mestnem parku, prodajalci/trgovci, meščani, mož z okroglo kapo

Pravljične osebe: pes iz sanj, Piko Dinozaver

Pravljična števila: sedemkrat (obrne ključ), tri osebe (Benjamin, stric, teta), trije avtomobili, tri hiše, trije kupi stare šare

Pravljica spominja na dogodek, ko je v Ljubljano prišel prvi slon.

Benjamin ni imel prave prijatelje, v zgodbi so mu kazali svoje pse. Tudi sosedje mu niso bili naklonjeni, saj so ga s svojimi pripombami o vremu spominjali, da nima psa.

Nekateri otroci, ki živijo v mestu, si bolj želijo hišnega ljubljenčka kot otroci iz podeželja, ampak jim starši ne dovolijo. Težava je tudi, ker so stanovanja v blokih premajhna za hišno žival.

V pravljici ne vemo, ali je Benjamin v resnici dobil psa ali se mu je samo sanjalo. Avtor je poudaril, da se je pravljica dogajala čisto navadnega dneva in je bila resnična.

Benjamin je dinozavra ogovoril in ga spraševal po imenu. Hitro mu je določil, da mu bo ime Piko. Stric mu je dal idejo, da bi ga imenoval Dinozaver in Benjamin ga je začel klicati Piko Dinozaver. Med branjem pravljice bralec dobi občutek, da dinozaver razume Benjamina, da pozna človeško govorico. V pravljici dinozaver ni spregovoril, zato pravljica ni fantazijska.

V zgodbi za čistočo in red skrbi teta ter jo je strah, da ji dinozaver ne bi umazal tla. Stric pa je pogumen.

V zgodbi ni razvidno, ali je Benjamin sirota. Živi s stricem in s teto ter enkrat je rekel, da bo moral za dovoljenje vprašati mamo in očeta in potem bo lahko obdržal Pika Dinozavra. Ko je Benjamin zagledal Pika Dinozavra, je sklepal, da je tudi on sirota brez doma in se odločil, da ga bo obdržal.

Po značaju sta si Benjamin in Piko podobna. Oba sta radovedna, rada hodita na sprehode, za seboj puščata razmetane stvari, glede hrane pa v besedilu ni mogoče razbrati, ali imata oba rada zelenjavo. Piko Dinozaver se prehranjuje z listi iz dreves in zelenjavo iz trgovine.

V besedilu je veliko pomanjševalnic (vrvica, utica, lonček, kužki, cvetlica itd.) in pretirano se ponavlja beseda prijazno.

Pravljica nima zapleta, dogajanje je enolično. Razplet ni zanimiv in bralec ima lahko težave pri njegovem razumevanju.

Literatura[uredi]

  • Suhodolčan, L. (1978). Piko dinozaver. Mladinska knjiga. Ljubljana.
  • Suhodolčan, L. (1995). Na večerji s krokodilom. Karantanija. Ljubljana.
  • Suhodolčan, L. (1974). Rumena podmornica. Mladinska knjiga. Ljubljana.
  • Suhodolčan, L. (1972). Deček na črnem konju. Mladinska knjiga. Ljubljana.