Lea Faturjeva

Lea faturjeva * 15. november 1865, Zagorje pri Pivki, † 1. avgust, 1943, ljubljana.

Biografski podatki

Lea Fatur je bila rojena 15. novembra 1865 v Zagorju pri Pivki. Ljudsko šolo je med leti 1874 in 1877 obiskovala v domačem kraju, končala pa jo je pri benediktinkah na Reki (v italijanščini). Želela si je postati učiteljica, a se je morala podrediti družinskim potrebam, gospodinjila je bratoma in drugim študentom ter od tega tudi živela. Faturjeva je že od otroštva naprej veliko brala, in sicer domače in tuje knjige. Poglabljala se je v zgodovino, se učila nemščine, francoščine, italijanščine, spoznavala slovanske jezike in latinščino. Res je, da se je ob bratih tudi sama rada učila, a njen naravni talent je bil žrtvovan družinskim načrtom in omejenim gmotnim zmožnostim. Ironija je, da je bila ravno ona v družini najbolj nadarjena. Pisati je začela že pri šestnajstih letih. Njeno glavno področje so bile daljše pripovedi, največkrat romantične zgodovinske povesti, preizkusila pa se je tudi v pisanju za gledališče ter v prevajanju. Okrog leta 1910 je napisala Pravljice in pripovedke, ki so v dveh knjigah izšle šele malo pred pisateljičino smrtjo, leta 1941. Svoja literarna dela je objavljala v Domu in svetu, Slovencu, Zori, Ženskem svetu, Domačem prijatelju, Orliču, Koledarju Mohorjeve družbe, Slovenskem koledarju, Slovenskem gospodarju, nemškem ljubljanskem dnevniku Laibacher Zeitung, Dobri gospodinji, Ilustravanom glasniku. Njena dela je ponatiskovalo ameriško slovensko časopisje: Nova domovina, Amerikanski Slovenec, Clevelandska Amerika. V Mladiki, Gospodarskem koledarju, Kmečki ženi je objavljala poljudne članke o vzgoji, gospodinjstvu, prehrani, zdravju, higieni, zdravilnih zeliščih. Izšla je tudi njena knjiga Zel in plevel, ki je bila napačno pripisana Antonu Slivniku, saj se je Lea podpisala s psevdonimom Magister L. Prav tako je bila njena ljudska pravljica Pšenica, najlepši cvet (1974) pripisana Kristini Brenk. Leta 1941 so pripravljali izdajo njenih izbranih spisov, kar verjetno priča o zanimanju bralcev. A zataknilo se je pri italijanski cenzuri. Cenzor je namreč zahteval, naj pisateljica spremeni imena slovenskih krajev, ki so bili tedaj pod Italijo, v italijansko obliko, a na to ni pristala. Najnovejše izdano delo Lee Fatur so njene izbrane pripovedke, pravljice in drugi spisi z naslovom Dom dedov, ki jih je uredil Silvo Fatur in objavil leta 2000. Gre za knjigo pisateljičinih izbranih spisov, od katerih so bili nekateri že natisnjeni v časopisih in revijah, nekateri pa so sploh prvič prepisani iz njenih rokopisov, ki jih hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Faturjevo tudi sicer označujejo kot rojeno »pravljičarko« – imela je naravni dar za pripovedovanje pravljic in pripovedk. Lea Fatur je doživela visoko starost. Umrla je 1. avgusta 1943 v Ljubljani. Pokopana je nedaleč od cerkve Sv. Križa na ljubljanskih Žalah. Nagrobnika ni več, grob pa je že v drugih rokah. S postavitvijo spominske plošče na njeni rojstni hiši v Zagorju se je njeno ime vrnilo v javnost in v kraj njene zgodnje mladosti.

Vir

Primorski slovenski biografski leksikon: A-Bartol. Ur. uredniški odbor. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1986. • Slovenski biografski leksikon: 1. zvezek. Ur. Izidor Cankar s sodelovanjem Jože Glonarja, Franca Kidriča in Janka Šlebingerja.. Ljubljana: Zadružna gospodarska banka, 1925. • Lea Fatur – Wikipedija, prosta enciklopedija. Zadnji popravek 27. december 2008. Http://sl.wikipedia.org/wiki/Lea_Fatur.