Ko nebo zažari

Iz Wikiverza
Ko nebo zažari  
Avtor Vladimir Kavčič
Država Slovenija
Jezik slovenščina
Datum izida 1984
Žanr vojni roman, nadaljevanje in epilog romana Žrtve,
Vrsta medija tisk
Št. strani 336
Klasifikacija
COBISS ID 13925633

Ko nebo zažari je vojni roman Vladimira Kavčiča iz leta 1984. 1985 je zanj prejel Kajuhovo nagrado.

Vsebina[uredi]

Roman Ko nebo zažari govori o vojni, partizanima, in predvsem govori o mladimi ljudmi kateri preživljajo čas vojne. V vsebinskem in časnovnem pogledu, ta roman predstavlja nadaljevanje ŽRTEV, trilogije o vojnem času. Ta roman je pisatelj zasnoval na dilemah,ki so se potrajale spričo bližajočega se konca vojne. Omenja partizansko zmago maja 45, ki je pomenila dokončno zadoščenje vsem, ki so vztrajali v osvoboditelnem boju, in poraz za vse tiste, ki so se temu izneverili. Medtem ko so se v svobodi odpirala temeljna vprašanja novega razvoja,povezana s konkretnim človeškimi usodami.

Na samem začetku romana se govori o posameznih osebah in njihovih življenjih. En izmed glavnih oseb v tej zgodbi je Miroslav. Na začetku romana govori se o njegovem očetu. Bolan je, bolezen se poslabšala in je zaradi tega moral v bolnišnico. Operirali so mu želodec in ledvice, a zdravje mu se noče obrniti na bolje. V glavne osebe lahko uvrstim tudi Aleksandra. On je en izmed najmlajših partizanov. Ima mamo in starega očeta, oče mu je v bolnišnici, tudi on je bolan. Vodnik je vsem povedal je da je on zelo dober fant. Z druge strani, on ima občutek da rabi umret. Noče živet več. Enkrat se je pogovarjal s Tino, in spet je v konverzaciji omenil kako ne bi več živel. Tedaj mu je ona povedala, da vojne bo konec, in da vsi bojo pozabili to obdobje. Povedala mu je da ima življenje pred seboj, da je še vedno mlad, in da ima časa za vse karkoli želi.Veliko časa je vojna trajala, nikdar da mine ta čas...no naenkrat vsi partizani so s Cerkljanskega se odrinili zgodaj zjutraj s Tomažom, ki je bil vodja skupine. Bil je brezskrben, brigade so začele hoditi proti Gorici. Vsi ljudje so bili prepričani da vojne kmalu konec, čeprav se v ozadju slišal zvok topova. Vojne je konec.

V zadnjem poglavju se govori o Miroslavu, ki ne zna kaj bi s svojim življem zdaj. Vsi preživeli mu želijo da ostane dobra oseba kakšna je bil do zdaj, da ne ubija ljude, ker to ni del njegove osebnosti.

Komentarji in kritike[uredi]

Roman je nadaljevanje trilogije Žrtve in četrta knjiga o dogodkih med drugo svetovno vojno v Poljanski dolini. Nejasne ostanejo usode Kolarjevih bratov, Ivana in domobranskega komandirja Mirka, ki sta na koncu odšla vsak v svojo smer. (Šifrer)

Viri[uredi]

Izdaje romana[uredi]

Gre za enega izmed najobsežnejših domačih tekstov o 2. svetovni vojni. "Vsekakor smo dobili Slovenci po obsegu vsaj tri vele romane na vojno temo: roman Kranjca Za svetlimi obzorji (4 knjige), roman T. Svetine Ukana (3. knjige, nato še 4. in 5., vendar se v zadnjih dveh dogajanje že prevesi v povojni čas) in roman V. Kavčiča Žrtve (3 knjige z dodatnim nadaljevalnim romanom Ko nebo zažari)." (Dolgan)

Ljubljana: Borec, 1984

Naklad: 3.000 izv.

Kritike[uredi]

Jože Šifrer. Pisatelji in knjige Maribor : Obzorja, 1988.

Miha Naglič. Žirovski občasnik 8, št. 11/12 (1987), str. 151-152.