Klobučarija

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

Interpretacija domišljijske dežele Klobučarija[uredi]

Kratka sodobna pravljica Ele Peroci, Moj dežnik je lahko balon, pripoveduje o glavni književni osebi, deklici Jelki, ki se je na trati ob potoku igrala z novo rdečo žogo. Na trati pa je imela razpet tudi velik rumen dežnik, ki je predstavljal njen šotor, kamor se je skrila.

Stranske književne osebe (dedek, babica, mama, oče in teta) so Jelko kar naprej opominjali, naj pazi na svojo žogo. Deklica se je z žogo igrala tako, da jo je metala v zrak. Enkrat pa jo je vrgla tako visoko, da je ni mogla uloviti.

Balon.jpg

Žoga je padla v potok in ta jo je odnesel (podobno kot pri Žabjemu kralju, bratov Grimm, kjer ima princeska prav tako kot Jelka, novo žogo, ki ji sredi igre pade v vodo. Iz vode žogo obema prinese prijatelj – princeski prinese žogo žabec, jelki pa Vsevid). Stranske književne osebe so bile na Jelko jezne, zato je deklica prijela svoj rumeni dežnik za kljuko in si ga poveznila na glavo. Zaprla je oči, da ni videla jeznih obrazov in si šepetala: »Moj dežnik je lahko balon!« S temi besedami je deklica z mislimi vstopila v svoj domišljijski svet, kjer so bili prijazni, veseli ljudje. Z dežnikom je letela nad Ljubljano, ki je bila obsijana s soncem in nato pristala na cvetlično gredo v Tivoliju (tu gre zopet za primerjavo z delom Mary Poppins (1962), avtorice P. L. Travers, kjer Mary Popins prav tako leti z dežnikom kot Jelka). Dogajalni prostor je s prva realni svet. V domišljiji pa Tivoli ni bil Tivoli. To je bila domišljijska dežela Klobučarija. Tu pa se realni dogajalni prostor spremeni v nerealni svet. Tudi rože niso bile rože, ampak so na gredah rasli različni klobuki. V tej deželi je Jelka srečala vse tiste prijatelje, s katerimi se doma ni smela igrati. Otroci so se skupaj igrali s čudežnimi klobuki. Kakršnega si utrgal in ga dal na glavo, takšen si bil. S pomočjo klobuka, s katerim si postal Vsevid, so otroci našli žogo in Jelka se je v mislih odpravila nazaj v realni svet. Še prej pa je s seboj vzela klobuke za dedka, babico, mamo, očeta, teto in malo sestrico Anko.

Domišljijska dežela Klobučarija je bila dežela, kjer nihče ni bil jezen ali žalosten. Vsi so bili nasmejani. Deklica je v stiski z mislimi zapustila realni svet in ga spremenila v izmišljeni domišljijski svet. S tem se je želela izogniti neprijetnemu soočenju z dedkom, babico, mamo, očetom in teto. Tako težko kot je bilo pri srcu Jelki, ko je izgubila svojo novo rdečo žogo, pa je še marsikateremu otroku. Domišljijska dežela Klobučarija je le ena od domišljijskih dežel, kamor lahko otroci usmerijo svoje misli, ko zaprejo oči.


Življenjepis[uredi]

Ela Peroci je bila rojena 11. februarja 1922 v Sv. Križu pri Rogaški Slatini. Osnovno šolo je obiskovala v Rogatcu, Šentvid pri Grobelnem in Šmarjah pri Jelšah. V meščansko šolo in gimnazijo je hodila v Celju in Kočevju, srednješolski študij pa je končala na učiteljišču v Ljubljani že sredi druge svetovne vojne. Konec vojne je dočakala kot interniranka v taborišču Žlebič. Po vojni je ob delu diplomirala iz pedagogike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Iz tega časa sta za njeno delo pomembni dve stvari: poučevanje v domu invalidne mladine v Kamniku (pred tem je kratek čas poučevala po raznih krajih Slovenije, največ v Kočevju in v domačem Sv. Križu), ter študij na Filozofski fakulteti. Leta 1984 so jo povabili v uredništvo Pionirja in Cicibana, kjer je kot novinarka pri mladinskih časopisih ostala do leta 1955. Od leta 1955 do leta 1962 je delala v uredništvu Mladega sveta (kasneje je bila to revija Otrok in družina), potem pa do upokojitve, leta 1978, v uredništvu mladinskih in izobraževalnih oddaj na Radiu Slovenija. Umrla je v 80. letu starosti, 18. novembra 2001, v Ljubljani.


Njena poetika, kdo je vplival na njeno pisanje ter o nagradah, ki jih je prejela[uredi]

Pisateljica Ela Peroci je snov za svoj literarni opus črpala iz lastnih zapiskov, ki jih je pisala v obdobju študentskih let. Največji zagon pri pisanju pa je v njej sprožilo materinstvo. Glavni junakinji zgodb sta hčerki Jelka in Anka, ter sosedovi otroci. V novejših zgodbah, pa so junaki tudi njeni vnuki. Slovensko mladinsko književnost je motivno in oblikovno ustvarjala štirideset let. Snov za svoja dela je pisateljica zajemala iz doživljajskega sveta sodobnega mestnega otroka, problematizirala je položaj otroka v družini in opisovala njegove stiske. V njenih kratkih sodobnih pravljicah so zajeti pogovori z otroki, ki so živeli svoje otroštvo tako v sreči kot v žalosti, pa teh občutkov velikokrat niso imeli s kom deliti. Z zgodbami je želela pomagati otrokom, da bi v njih našli sebe. Oblikovala je privlačen tip sodobne mestne pravljice. Njena kratka proza je preusmerila slovensko pravljično-fantastično pripovedno prozo za mladino. Perocijeva je sredi petdesetih let uveljavila vzorec kratke zgodbe, v kateri se prepletata resničnost in fantastika. Večina kratkih sodobnih pravljic vsebuje tudi ilustracije. Z njimi je svoja dela otrokom še bolj približala. Prevladujejo predvsem ilustracije Ančke Gošnik Godec (Muca Copatarica). Veliko slikanic pa je ilustrirala tudi Marlenka Stupica (Moj dežnik je lahko balon). Slikanice so ilustrirali še nekateri drugi avtorji: Lidija Osterc, Jelka Reichman, Melita Vovk Štih… Ela Peroci je dvakrat prejela Levstikovo nagrado, leta 1955 in 1956, ter leta 1971 nagrado Prešernovega sklada. Leta 1937, 1975 in 1981 pa je prejela plaketo Zlata knjiga.


Bibliografija: Izbrana književna dela v slovenskem jeziku[uredi]

KRATKE SODOBNE PRAVLJICE:

• Tacek (1959)
• Za lahko noč (1964)
• Pozabljene pravljice (1967)
• Tacek in druge zgodbe (1967)
• Očala tete Bajavaje (1969)
• Na oni strani srebrne črte (1970)
• Stolp iz voščilnic (1977)
• Siva miš, ti loviš (1983)
• Mož z dežnikom (1989)
• Prisedite k moji mizici (1990)
• Povestice Tik-Tak (1998)


SLIKANICE:

• Moj dežnik je lahko balon (1955)
• Tisočkrat lepa (1956)
• Majhno kot mezinec (1957)
• Muca Copatarica (1957)
• Kje so stezice? (1960)
• Zato, ker je na nebu oblak (1963)
• Hiša iz kock (1964)
• Kozliček Goliček (1964)
• Bomo šli s sanmi po bregu in spustili se po bregu (1965)
• Vozimo, vozimo vlak (1965)
• Čebelice (1966)
• Klobuček, petelin in roža (1968)
• Pravljice žive v velikem starem mestu (1969)
• Stara hiša št. 3 (1973)
• Lalala (1975)
• Modri zajec (1975)
• Nina v čudežni deželi (1985)
• Telefon (1987)
• Amalija in Amalija (1998)


POEZIJA:

• Rišem dan (1966)
• Ko živim (1975)


PROZA:

• Breskve (1959)
• Po šoli me počakaj (1966)
• Reci sonce, reci luna (1979)
• Fantek in punčka (1996)


LUTKOVNE UPRIZORITVE:

• Hiša iz kock (2003)
• Muca Copatarica
• Moj dežnik je lahko balon
• Očala tete Bajavaje

Prevodi izbranih knjižnih del v tuje jezike[uredi]

Angleški jezik:
• F. S. Copeland: My umbrella can turn into a balloon (Moj dežnik je lahko balon). Mladinska knjiga, Ljubljana (1962). Ilustracije, Marlenka Stupica

Nemški jezik:
• Else Byhan: Mein Schirm kann fliegen (Moj dežnik je lahko balon). Mladinska knjiga, Ljubljana (1962). Ilustracije, Marlenka Stupica
• Fric Frankl: Der blaue Hase (Modri zajec). Manfred Pawlak, Herrsching (1985). Ilustracije, Ančka Gošnik Godec
• James Krüss: Hütchen, Hahn und Röschen (Klobuček, petelin in roža). Annette Betz Verlag, München (1968). Ilustracije, Lidija Osterc
• James Krüss: Das Haus aus Klötzchen (Hiša iz kock). Annette Betz Verlag, München (1965). Ilustracije, Lidija Osterc
• Dionysius Lotz: Das bunte kinderkarussell (Pisani vrtiljak). Herold Verlag, Stuttgart (1965)
• M. Šarič: Pantoffelmieze (Muca Copatarica). Kinderbuchverlag, Berlin (1963). Ilustracije, Ančka Gošnik Godec
• Die Märchenstadt (Pravljice žive v velikem starem mestu). Schroll Kinder Bücher (1970). Ilustracije, Marlenka Stupica
• Else Byhan: Mein Schirm kann fliegen (Moj dežnik je lahko balon). Manfred Pawlak, Herrsching (1985). Ilustracije, Marlenka Stupica
• James Krüss: Die Pantoffelmieze (Muca Copatarica). Manfred Pawlak, Herrsching (1985). Ilustracije, Ančka Gošnik Godec
• James Krüss: Die Pantoffelmieze (Muca Copatarica). Bambino – Bücher, München (1965). Ilustracije, Ančka Gošnik Godec

Finski jezik:
• Pirkko Talvio: Leenan lentävä sateenvarjo (Moj dežnik je lahko balon). Kustannusosakeyhtiö, Otava (1967). Ilustracije, Marlenka Stupica

Esperanto (umetni jezik):
• Željko Mizerit: Pantoflokatino (Muca Copatarica). Mladinska knjiga, Ljubljana (Slovenia Esperanto – Ligo), (1967). Ilustracije, Ančka Gošnik Godec

Francoski jezik:
• Paul Gil: La Chatte Cordonnière (Muca Copatarica). Editions la Farandole, Paris (1968). Ilustracije, Ančka Gošnik Godec
• Zlata Cognard, G. Costa de Beauregard: Le parapluie volant (Moj dežnik je lahko balon). Hatier, Paris (1969). Ilustracije, Marlenka Stupica
• Zlata Cognard: Les lunettes magiques (Očala tete Bajavaje). Hachette, Paris (1971). Ilustracije, Lidija Osterc
• Zlata Cognard: Les cubes enchantés (Hiša iz kock). Hachette, Paris (1971). Ilustracije, Lidija Osterc
• C. de la Haye: Le chapeau, le coq et la fleur (Klobuček, petelin in roža). Hachette, Paris (1971). Ilustracije, Lidija Osterc

Makedonski jezik:
• Očilata na tetka Bajavaja (Očala tete Bajavaje - prevedeno po zbirki Majhno kot mezinec). Kočo Racin, Skopje (1961). Ilustracije, Ančka Gošnik Godec
• Maca Karakaca (Muca Copatarica). Kočo Racin, Skopje (1963). Ilustracije, Ančka Gošnik Godec

Poljski jezik:
• Maria Krukowska: Bajki na dobranoc (Pravljice za lahko noč). Nasza Księgarnia, Warszawa (1967). Ilustracije, Maria Mackiewicz

Ruski jezik:
• Vera Brnčič: Maj zontik možet letat' (Moj dežnik je lahko balon). Mladinska knjiga, Ljubljana (1962). Ilustracije, Marlenka Stupica

Madžarski jezik:
• Bodrits István: Százszorszép (zbirka pravljic – Marjetica). Forum Könyvkiadó, Novi Sad (1963). Ilustracije, Ančka Gošnik Godec
• Rab Zsuzsa: A mesék egy régi városban laknak (Pravljice žive v velikem starem mestu). Móra Könyvkiadó, Budapest (1969). Ilustracije, Marlenka Stupica
• Szunyog Sándor: A kockaházikó (Hišica iz kock). Pomurska založba, Murska sobota (1965). Ilustracije, Lidija Osterc
• Bodrits István: Elvitte a Cica (Muca Copatarica). Móra Könyvkiadó, Budapest (1967). Ilustracije, Ančka Gošnik Godec

Slovaški jezik:
• Juraj Tušiak: Jelka v Klobùčkovej krajine (Moj dežnik je lahko balon). Obzor, Novi Sad (1976). Ilustracije, Marlenka Stupica
• Vít'azoslav Hečko: Milko v rozprávkovom meste (Pravljice žive v velikem starem mestu). Obzor, Novi Sad (1969). Ilustracije, Marlenka Stupica

Češki jezik:
• Oton Berkopec: Domeček z kostek (Hiša iz kock). Státni nakladatelství dĕtské knihy, Praha (1961). Ilustracije: Gabriela Dubska
• Oton Berkopec: Pohádky žijí ve velikém starém městě (Pravljice žive v velikem starem mestu). Státni nakladatelství dĕtské knihy, Praha (1968). Ilustracije, Marlenka Stupica
• Oton Berkopec: Muj deštník je jako balón (Moj dežnik je lahko balon). Státni nakladatelství dĕtské knihy, Praha (1967). Ilustracije, Marlenka Stupica

Hrvaški jezik:
• Josip Bratulić: Djeco, laku noć (Pravljice za lahko noč). Mladost, Zagreb (1967). Ilustracije, Danica Rusjan
• Ruža Lucija Petelin: Djeco, laku noć (Pravljice za lahko noč). Mladost, Zagreb (1977). Ilustracije, Danica Rusjan
• Ruža Lucija Petelin: Djeco, laku noć (Pravljice za lahko noč). Mladost, Zagreb (1973). Ilustracije, Danica Rusjan
• Grigor Vitez: Maca papučarica (Muca Copatarica). Mladost, Zagreb (1957). Ilustracije, Ančka Gošnik Godec
• Grigor Vitez: Moj kišobran može biti balon (Moj dežnik je lahko balon). Mladost, Zagreb (1955). Ilustracije, Leo Koporc
• Anđelka Martić: Kućica od kocaka (Hiša iz kock). Naša djeca, Zagreb (1964). Ilustracije, Lidija Osterc
• Ivan Brajdić: Maca papučarka (Muca Copatarica). Naša djeca, Zagreb (1979). Ilustracije, Ančka Gošnik Godec

Bosanski jezik:
• Muris Idrizović. Moj kišobran – balon (Moj dežnik je lahko balon). Svjetlost, Sarajevo (1963). Ilustracije, Marlenka Stupica
• Maca Papučarka (Muca Copatarica). Svjetlost, Sarajevo (1963). Ilustracije, Ančka Gošnik Godec
• Nada Stanić, Lazar Amidžić: Zvončići zvone (Zvončki zvonijo – zbirka pravljic). Veselin Masleša, Sarajevo (1984). Ilustracije, Ranko Perišić
• Nada Stanić: Zvončići zvone (Zvončki zvonijo – zbirka pravljic). Svjetlost, Sarajevo (1959). Ilustracije, Ž. Marjanović
• Josip Stošić, Ruža Lucija Petelin: Suncobran balončić i druge priče (Moj dežnik je lahko balon in druge pravljice). Veselin Masleša, Sarajevo (1982). Ilustracije, Hamid Lukovac
• Josip Stošić: Moj suncobran može postati balon (Moj dežnik je lahko balon). Veselin Masleša, Sarajevo (1974). Ilustracije, Hamid Lukovac
• Lazar Amidžić, Ruža Lucija Petelin: Maca papučarka i zabrane priče (Muca Copatarica in druge pravljice - prevedeno je tudi v cirilico). Veselin Masleša, Sarajevo (1980/81). Ilustracije. Željko Marjanović
• Lazar Amidžić: Baka plete rukavice (Babica plete rokavice). Veselin Masleša, Sarajevo (1973). Ilustracije, Ančka Gošnik Godec

Hrvaški in srbski jezik:
• Ivan Brajdić: Moj kišobrančić – moj balončić (Moj dežnik je lahko balon). Mladinska knjiga, Ljubljana (1979). Ilustracije, Marlenka Stupica
• Pavica Hromin: Maca papučarica (Muca Copatarica). Mladinska knjiga, Ljubljana, Zagreb (1983). Ilustracije, Ančka Gošnik Godec

Srbski jezik:
• Nada Stanić: Zvončići zvone (Zvončki zvonijo – zbirka pravljic. Mlado pokolenje, Beograd (1969). Ilustracije, Ljubiša Odžaklijevski
• Grigor Vitez: Papučica – maca (Muca Copatarica). Savremena škola, Beograd (1963). Ilustracije, Ančka Gošnik Godec
• Eleonora Vujičić Kern: Kućica od kockica (Hiša iz kock). Vuk Karadžić, Beograd (1965). Ilustracije, Lidija Osterc
• Zagorka Lilić: Suncobran – balončić (Moj dežnik je lahko balon). Savremena škola, Beograd (1963). Ilustracije, Marlenka Stupica
• Slobodanka Imperl: Suncobran – balončić (Moj dežnik je lahko balon). Vuk Karadžić, Beograd (1975). Ilustracije, Marlenka Stupica

Italijanski jezik:
• Silvester Škerl: Il cappellino, il gallo il fiore (Klobuček, petelin in roža). Arnoldo Mondadori editore, Milano (1970). Ilustracije, Lidija Osterc
• Racconti della buona notte 1 (Pravljice za lahko noč – zbirka pravljic). AMZ, Milano (1967). Ilustracije, Ančka Gošnik Godec
• Racconti della buona notte 2 (Pravljice za lahko noč – zbirka pravljic). AMZ, Milano (1967). Ilustracije, Ančka Gošnik Godec
• Vida Šturm, Renato Caporali: La casetta di dadi (Hiša iz kock). Bemporad Marzocco, Firence (1967). Ilustracije, Lidija Osterc
• Vida Šturm, Renato Caporali: L'ombrello volante (Moj dežnik je lahko blon). Giunti Marzocco, Firenze (1987). Ilustracije, Marlenka Stupica
• Il gatto ciabattino (Muca Copatarica). AMZ, Milano (1963). Ilustracije, Ančka Gošnik Godec


Literatura[uredi]

• Golob B., (1981). Znani obrazi. Ljubljana: Mladinska knjiga
• Golob B., (1995). Do zvezd in nazaj. Ljubljana: Mladinska knjiga
• Glušič H. (1996). Sto slovenskih pripovednikov. Ljubljana: Prešernova družba
• Peroci E., (1998). Povestice Tik – Tak. Ljubljana: Mladinska knjiga
• Peroci E., (1967). Za lahko noč. Ljubljana: Mladinska knjiga


Viri[uredi]

Knjižni viri:

• Peroci E., (1967). Za lahko noč. Ljubljana: Mladinska knjiga
• Peroci E., (1970). Na oni strani srebrne črte. Ljubljana: Mladinska knjiga
• Peroci E., (1979). Reci sonce, reci luna. Ljubljana: Mladinska knjiga
• Peroci E., (1983). Siva miš, ti loviš. Ljubljana: Mladinska knjiga
• Peroci E., (1998). Povestice Tik – Tak. Ljubljana: Mladinska knjiga


Internetni viri:

http://www.hnkvz.hr/images/news/ela%20peroci.jpg
http://volkec.tuditi.delo.si/files/2006/12/muca_show.jpg
http://www.knjiznica.net/knjiga/foto/7016.gif
http://www.knjiznica.net/knjiga/foto/2183.gif
https://archive.is/20130627211215/www.mohorjeva.at/trgovinaimg/images/peroci-amelie-gr.jpg
http://www.kolumbus.fi/kari.klemela/Peroci_bal.jpg
http://www.knjiznica.net/knjiga/foto/2188.gif
http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=getid
http://www.mladina.si/dnevnik/15878/