KatjaBS

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

Nekaj o Slavistični reviji[uredi]

Slavistična revija, katere nastanek sega v leto 1948, je slovenska znanstvena revija. Njene platnice so živo rdeče barve, kar nam lahko ponuja različne asociacije. Nekatere ta barva spominja na hude čase, ki so se nekoč dogajali, torej na čas komunizma, spet druge pa na vino.

Sama sem si ogledala prvo številko izdaje iz leta 1993. Najprej mi je padlo v oči, da ta revija pravzaprav ni napisana samo v slovenskem jeziku, kot sem sprva pričakovala, pač pa je del besedila napisan tudi v angleškem jeziku. To je dokaz, da je ta revija pravzaprav znanstven časopis.

Revijo sem prelistala bolj na hitro, da sem dobila predstavo o njej, bolj podrobno sem si ogledala le članek Martine Orožen, Kontinuiteta starocerkvenoslovanskega besedišča v slovenskem jeziku. Ugotovila sem, da se to besedilo osredotoča na razmere slovenskega in starocerkvenoslovanskega jezika v besedišču. Avtorica nam v svojem članku razlaga o izbrani temi, svoje znanje, raziskave in ugotovitve zapiše in s tem soustvarja ta znanstven časopis.

Revija mi je bila všeč, saj nam podaja veliko znanja o slovenščini. Menim, da mi bodo izdaje Slavistične revije pomagale tudi pri študiju, zato bom postala redna obiskovalka strani dlib.si.


Poročilo o literarnovednih dogodkih v slovenskem prostoru[uredi]

Ko smo dobili domačo nalogo, da moramo opazovati literarnovedne dogodke okoli nas, sem začela premišljevati za pretekle dneve, tedne in leta, če sem kaj takega kdaj sploh že zasledila. Spomnila se nisem prav ničesar, zato sem ta teden še posebej opazovala okolico, če bi morda kje videla kakšen plakat, ki bi spominjal na to temo. Vendar nisem zasledila ničesar primernega. Toda zakaj? Mogoče zato, ker ne živim v mestu, ampak na vasi? Poslušanje radia sodi v moj vsakdanjik, saj me glasba sprosti. Toda tudi na radiu doslej še nisem zasledila nič literarnovednega. Odločila sem se, da poskusim še z gledanjem oddaje Dnevnik. Tudi tam ni bilo ničesar. Mogoče sem imela samo nesrečo in ravno tiste dni, ko sem spremljala oddaje ni bilo ničesar literarnovednega. Če pa sklepam še glede na to, da tega ni bilo zaslediti niti na ulicah, niti na radiu in tudi ne v časopisu, se verjetno ta tema v javnosti ne pojavlja tako pogosto. Razloga za to nevem, morda se ljudem te stvari (na žalost) ne zdijo zanimive.