Kaj je pesnik želel povedati?
Povzetek članka
[uredi]
Članek avtorja Aleksandra Bjelčeviča z naslovom, Kaj je pesnik hotel povedati?, je izšel v Obdobjih 25, Književnost v izobraževaju- cilji, vsebine, metode, v Ljubljani 2008. Članek obravnava predvsem pojem interpretacije, kaj obsega, kaj so njeni cilji,koliko je možnih interpretacij. članek obravnava tudi konkretni primer, enega od napisov z znane spletne strani ter različne interpretacije na ta napis.
Ključni pojmi
[uredi]
-interpretacija= razlaganje, tolmačenje besedila
-figura= govorni ali pesniški okras
-trop= podoba,primera, tj.raba v prenesenem ali zamenjanem pomenu
-intencija= namen,prizadevanje v (kaki smeri)
Analiza članka
[uredi]
Avtor članka odgovarja na štiri ključna vprašanja: Kaj obsega pojem interpretacije? Ali literaturo interpretiramo drugače kot ne-literaturo? Kaj so cilji interpretacije? Koliko jih je možnih? Pri interpretaciji se vedno vprašamo, kaj je avtor želel povedati. O njegovih prizadevanjih potem sestavimo različne hipoteze, od katerih je lahko le ena resnična. Lahko pa spremenimo kakšno okoliščino, to pa potem imenujemo sprejemljiva interpretacija. Med branjem se bralci vedno vprašamo, kaj je pisec hotel povedati. Ko ga beremo, sestavimo hipotezo o njegovem pomenu. Če kasneje izvemo, kaj je avtor hotel reči, potem je naša interpretacija napačna. Ni pa nujno da je nemogoča ali nesprejemljiva. Iz tega sledi, da ima besedilo en resnični pomen ter več sprejemljivih pomenov.Tu je avtor združil dve stališči:intencionalizem in pluralizem.
Interpretacija ni ozko in točno določeni strokovni pojem in ima mnogo pomenov. Interpretiramo izjave oz. povedi, ne pa samo besede. Interpretacija je razlaga pomena besedila in ne njegove oblike, je razlaga teksta in ne dejanj. Razlaganje dobesednega pomena ni interpretacija. Zgodovinske raziskave so analize, tudi motivi pri nastanku besedila niso interpretacija.
Razlika med razlaganjem literature in ne-literature ni bistveno velika. Seveda smo ob literaturi redkeje prepričani,da je naša hipoteza pravilna. Če bi bile razlike ogromne bi potem to pomenilo, da isto metaforo razlagamo drugače v pesmi kot v članku časopisa. Ampak to ni res. Razlika je le ta, da se mi zavedamo, da imamo v rokah literarni tekst in ga hočemo razložiti bolj natančno kot neliterarnega.
Cilj interpretacije je razumeti tekst tako, da lahko sestavimo hipotezo. Te hipoteze so različne od vsakega posameznika, ko pa jih primerjamo med seboj, je boljša tista, ki je bolje argumentirana. Pri tem pa se nam odpre vprašanje, da je možno več interpretacij in da je ena od njih vendarle najboljša. Ni dvoma v tem, da različni ljudje postavijo različne hipoteze o pomenuu iste trditve. Ob istem tekstu se lahko ukvarjamo z različnimi razlagalnimi problemi: v Krstu se sprašujemo o Črtomirovi spreobrnitvi, pa o Bogomilini in tako naprej. Ni pa nujno da so vsa razlaganja resnična. Tako imamo resnične in sprejemljive. Resnična je ta, ki ustreza avtorjevi intenci. Sprejemljiva pa je tista, ki bi lahko bila resnična, če bi bile okoliščine drugačne. Sprejemljiva je lahko tudi zato, ker je zabavna, ponuja nova spoznanja,...
Problem interpretacije pa se pojavlja tudi v šoli. Tako kot vsak razume drugače kemijsko nalogo, tudi literano delo vsak otrok razlaga po svoje. Največji problem je, saj je treba interpretacijo tudi argumentirati.Učitelj kemije lahko poda pravilne rešitve naloge. Manj pa je jasno če pravilne interpretacije literarnih del sploh obstajajo. Učenci in dijaki morajo ob tem ločevati dvoje vprašanj: "kaj je avtor domnevno mislil",od vprašanja,"kaj vse nam bralcem ob tem pride na misel".
Zaključek
[uredi]V zaključku lahko vidimo, da je avtor skozi celoten članek uspel odgovoriti na 4 temeljna vprašanja v zvezi z interpretacijo. Zelo se poglobi v izraze, ki so povezani z razlaganjem besedila. Članek me je presenetil, da ima lahko interpretacija tako velik pomen, kaj vse razumemo pod tem pojmom. Velikokrat v tekstih vidimo interpretacije vendar po tem članku je veliko takšnih le analiza.
Viri
[uredi]Aleksander Bjelčevič: Kaj je pesnik hotel povedati?. Književnost v izobraževanju – cilji, vsebine, metode. Obdobja 25 – Metode in zvrsti. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2008. 45—54.
Literatura
[uredi]Roland Barthes. Smrt avtorja. Ljubljana: Krtina. Wolfgang Ulrich Dresler. Uvod v besediloslovje. Ljubljana: Park. 1992.