Josip Stritar kot utemeljitelj in urednik Zvona

Iz Wikiverza

Članek je izšel v reviji Celovški zvon leta 1986, letnik 4, številka 13. Avtor članka je Jože Pogačnik.

Povzetek članka[uredi]

Avtor Jože Pogačnik v članku Josip Stritar kot utemeljitelj in urednik Zvona analizira Stritarjevo delo Zvon in njegov pomen za slovensko književnost.

Analiza članka[uredi]

Članek je izšel ob 150-letnici rojstva Josipa Stritarja. V njem avtor analizira pisateljevo delo. Stritar je ustvaril smiselno obliko revije za književne in kulturne potrebe Slovencev. Dal ji je ime Zvon. Pojem zvona je v človečanstvu podoba nečesa skupinsko pomembnega, vendar ne izključuje individualnega. Že z naslovom je pokazal, da mu je šlo za oblikovanje slovenske družbene zavesti, saj revija močno in pomembno sodeluje v javnem dogajanju. Revija Zvon je bila namenjena odraščajoči mladini, kateri naj bi prikazala svet takšen kot je in tak kot bi moral biti. Z Zvonom je naredil korak naprej, ker je želel, da je kriterij za objavljanje estetska vrednost prispevka. V reviji je uvedel Literarne pogovore v katerih je objavljal literarno kritične teme. Bil je mož, ki je stal za vsako svojo besedo. Pisal je v skladu s sodobnostjo vendar v skladu z gesli tedanje družbe - omika in liberalnost.
Zaradi nasprotovanj političnih prvakov je imel pri urejanju revije težave. Zvon je prenehal izdajati z zavestjo, da je služil domovini in je bil njegov namen čist.
Stritar je bil prvi na Slovenskem, ki je resno razmišljal o razsežnosti in vlogi leposlovnega časopisa. Da je tako res, se vidi tudi po tem, da sta iz njega vzela globalno projekcijo kot tudi ime, tako Ljubljanski zvon kot Celovški zvon.


Ključne besede: Josip Stritar, revija Zvon