Josip Ribičič

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

Josip Ribičič * 3. november 1886, Baška na Krku, † 7.junij, 1969, Ljubljana.


Josip Ribičič se je rodil 3. novembra 1886 v Baški na otoku Krku, umrl pa 7. junija 1969 v Ljubljani. Oče Juraj je bil Dalmatinec iz Omiša, finančni preglednik, mati Marija Križnic iz Gorenje vasi nad Kanalom, gospodinja, zavedna Slovenka, ki je naučila moža, sina in tri hčere slovenščine. Osnovno šolo je obiskoval v Ligu nad Kanalom, maturiral pa je 1909 na učiteljšču v Kopru. Poučeval je v Murovcih na Goriškem (1909-11), nato je učil pri Sv. Jakobu v Trstu (1911-12), v Krminu (1912-15) in spet v Trstu (1915-25). 1913 se je poročil z učiteljico Rožo Arrigler in sta imela tri otroke. Politične razmere so ga prisilile, da se je 1925 umaknil v Slovenijo in poučeval na Rakeku (1925- 29), nato v Ljubljani do 1942, ko so ga zaprli zaradi sodelovanja z OF in bunkerja v hiši. Obsodili so ga na 12 let in v italijanski ječi je ostal do pomladi 1944. Po vojni je bil na Ministrstvu za prosveto v Ljubljani do 1949, istočasno je bil urednik mladinske revije Ciciban (1945-47), nato je bil v uredniškem odboru Obzornika Prešernove družbe (1956-58) in njegov odgovorni urednik (1959-66). Bil je med ustanovitelji nove založbe Mladinska knjiga (MK) in mladinskega lista Kurirček. V Trstu je urejal mladinski Novi rod (1922-24), ki ga je ustanovila Zveza slovenskih. učiteljskih društev v Italiji in je izhajal od januarja 1921 do julija 1926. V Ljubljani je pomagal ustanoviti založilo Mladinsko matico, ki je začela decembra 1929 izdajati mladinski list Naš rod. Ribičič ga je urejal in zanj odgovarjal od začetka do zapora 1942.

Za mladino je začel pisati v Trstu in njegova prva knjiga je Kraljestvo čebel, izdana 1912. V obliki povesti je prikazal življenje v lepo urejeni državici čebel. Dve čebeli delavki v medsebojnih pogovorih razkrivata čebelje križe in težave. Vse to je podano stvarno, nazorno in zanimivo, da zvedo bralci o čebelah vse, a vse lahko prenesejo na človeško življenje. Istega leta je izšla v Ljubljani knjiga Vsem dobrim s povestmi: Grbavi Peter, Mate in Grad-Srce. Prva svetovna vojna mu je navdihnila knjigo Razvaline (Trst 1917), 11 črtic o zunanjem in notranjem razdejanju, kritika vojne in protest proti njej. 1922 je izšla v Ljubljani otroška igra V kraljestvu palčkov. Igra je šla preko vseh slov. šol. odrov in otroci so jo radi igrali in gledali. Po zadnji vojni v letu 1953 ji je dodal še tri prizore in ji spremenil naslov v Palčke. Poudarek je na materi, ki je 'jubezen, sreča in zaklad. Leto dni po prvi igri je napisal Kraljico palčkov. V kraljestvu palčkov drugi del. Za mladinske odre je napisal pet iger, ki so izšle skupaj z igro I. Vouka pod naslovom Sest mladinskih iger v Trstu 1922.. Osnovna nota iger je vesela, živahna, otroci so vzeti iz vsakdanjega življenja, z vrlinami in napakami. Največ ugleda je prinesla Ribičiču povest Miškolin. Povest za male. Plastično in zanimivo je opisal družino sive miške Miškolina, ki ima enake težave kot otroci. Nazorno in uspešno je označil številne mišje junake, ob vseh pa je pogosto z nasmeškom.namignil na človeške napake.

Po zadnji vojni se je Josip Ribičič pridružil socialističnim realistom in zahteval od mladinske književnosti materialistični svetovni nazor in obravnavanje sodobne snovi, češ »ali je res, da je laže pisati o peklu in vicah ponižanih in razžaljenih v preteklem življenju, kot pa o njih sreči in zadovoljstvu brez kontrastov in senčnih strani?«.

Prvo večje delo v tej smeri je knjiga Trije na pohodu in druge zgodbe (1954), kjer je 14 črtic o otrocih z raznimi napakami, ki jih hoče pisatelj odpraviti. Rdeča pest (1955) je povest o skupini otrok, ki se borijo proti it. okupatorjem.

Izbrana dela Jos. Ribičiča so izšla pri MK v Lj. 1976 v sedmih knjigah na 1.298 str.

Viri[uredi]

  • Primorski slovenski biografski leksikon. Ur. Martin Jevnikar. Gorica : Goriška Mohorjeva družba, 1993-1995 ([1])
  • Josip Ribičič. Wikipedia, na dan 10. 3. 2009. ([2])