Jože Valentinčič

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

Jože Valentinčič, slovenski pedagog in andragog, * 7. marec 1926, Podbrdo † 12. december 2013, Ljubljana.

Imel je pomembno vlogo za razvoj vzgoje in izobraževanja, uveljavljanja sodobnih oblik, metod in odnosov pri delu z mladino in odraslimi. V prvem obdobju delovanja (1945-59) se je posvečal pedagoškemu delu, v drugem (1959 do 1979) razvijanju andragoške prakse in teorije, v tretjem (po 1979) pa zlasti publicistiki o vzgoji in izobraževanju.

Biografija[uredi]

Jože Valentinčič se je rodil v Podbrdu, v kmečki družini, očetu Antonu in materi Frančiški. Jože je bil drugi najmlajši izmed osmih otrok. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju od leta 1932-1937, gimnazijo in licej v Gorici (1937-1941) in v Vidmu (1941-1945). Med leti 1947 in 1951 je na ljubljanski univerzi študiral pedagogiko, občo psihologijo in logiko. V letih od 1974-1976 je opravil podiplomski študij.

Svojo poklicna pot je pričel s poučevanjem na osnovni šoli v Stržičah, nato je bil vzgojitelj v domu Ivana Cankarja v Ljubljani. Med leti 1952 in 1955 je bil profesor in šolski nadzornik na učiteljišču v Tolminu. Od 1955 do 1959 je bil ravnatelj in šolski nadzornik na učiteljišču v Kopru. Od leta 1959 do 1960 je služboval v Ljubljani kot vodja področja pri okrajni ljudski univerzi, nato je bil svetovalec pri Zvezi delavskih univerz Slovenije ter vodja sektorja za izobraževanje odraslih pri zavodu SRS za šolstvo. Kasneje je bil urednik in direktor ČZP Prosvetni delavec.

V prvem obdobju poklicnega delovanja se je posvetil predvsem vzgoji in izobraževanju mladih, prizadeval si je za uveljavljanje sodobnih oblik, metod in odnosov pri delu z mladino in odraslimi. Po letu 1959 se je osredotočil na izobraževanje odraslih, od leta 1979 pa zaznamuje njegovo delo publiciranje. Je avtor številnih knjig in strokovnih člankov, ki jih je objavil v reviji Andragogija (Zagreb), Vzgoja in izobraževanje, Sodobna pedagogika, Naši razgledi, Prosvetni delavec. Na osnovi njegovega besedila je ljubljanska televizija pripravila seriji izobraževalnih oddaj Nenehno izobraževanje (1980) in Metode političnega dela - sestanek (1981).

Imel je več funkcij v strokovnih, samoupravnih in družbeno političnih organizacijah. Aktivno se je udeleževal kongresov Andragogov 1969. leta v Zagrebu, 1973 v Beogradu in 1980 v Skopju.

Leta 1974 je bil odlikovan z redom dela s srebrnim vencem, 1986 pa je prejel Žagarjevo nagrado.

Pokopan je na Žalah v Ljubljani.

Predsednik Andragoškega društva Slovenije (1968-1973)[uredi]

Jože Valentinčič je bil prvi predsednik društva (1968) in je na tem položaju ostal nekaj let. V svojem uvodnem nagovoru je ustanovitev društva označil kot "logično posledico razvojnih komponent in družbenih potreb". V enajstih točkah programa je pokazal, da pozna svetovne smeri razvoja izobraževanja v svetu. V tem času je bilo izobraževanje odraslih v Jugoslaviji zelo razvito, on pa je bil tesno povezan z jugoslovanskimi andragogi, ki so delovali na univerzah v Beogradu in Zagrebu. V Zvezi delavskih univerz Slovenije (ZDUS) je imel kot strokovni sodelavec ZDUS stik s številnimi sodelavci delavskih univerz, ki so postali člani novoustanovljenega društva. Postavil je organizacijske in programske temelje društva. V vlogi predsednika društva je postal animator in povezovalec razvoja izobraževanja odraslih v Sloveniji. Ko se je leta 1969 zaposlil na zavodu RS za šolstvo kot vodja Oddelka za izobraževanje odraslih, je raziskoval ter s sodelavci uresničeval sodobno organizacijo izobraževanja odraslih.

Izbrana dela[uredi]

  • Metode izobraževanja odraslih (1963)
  • Kako pomagamo otroku pri učenju (1965)
  • Delo z odraslimi (1968)
  • Priprava in vodenje sestankov (1970)
  • Osnove andragogike (1973)
  • Metodika izobraževanja voznikov motornih vozil (1974)
  • Kako vodimo sestanek (1978)
  • Metodika družbenopolitičnega usposabljanja članov delegacij in delegatov (1979)
  • Sodelovanje s starši (1981)
  • Metodika obrambnega izobraževanja (1982)
  • Sodobno izobraževanje odraslih (1983)


Nekaj del, katerih Valentinčič je soavtor:

  • Sodobna družina in vzgoja (1965)
  • Skrivnost, ki ni skrivnost (1969)
  • Izobraževanje staršev za sodobno družinsko vzgojo (1970)
  • Načrtovanje družine in spolna vzgoja mladostnikov (1975)
  • Mladostnik, družina in družba (1977)
  • Osnovno izobraževanje odraslih (1978)
  • Prispevki k teoriji in praksi vzgoje v domovih za učence (1980)
  • Usposabljanje za delo (1993)

Viri[uredi]

  • Enciklopedija Slovenije: štirinajsta knjiga: od U–We. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2000, str. 128.
  • Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: druga knjiga: od M do Ž. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008, str. 1233.
  • Primorski slovenski biografski leksikon: 16. snopič. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1990, str. 155–156.
  • Trstenjak, Anton: Valentinčič Jože (1926-2013). Slovenska Biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Ljubljana: SAZU, 2013