Jerome David Salinger: Varuh v rži
UVOD
[uredi]V okviru seminarske naloge sem zastavila in podrobno obravnavala načrt za etapno domače branje romana Varuh v rži, delo ameriškega avtorja J. D. Salingerja. Roman je bil ob svojem izidu predmet tako občudovanja kot tudi kritik zaradi svoje neposrednosti in obravnave tabu tem. V središču naloge je predstavljena ideja, kako roman Varuh v rži predstaviti dijakom gimnazije na način, ki spodbuja kritično razmišljanje, empatijo in razumevanje skozi strukturiran proces domačega branja.
O AVTORJU
[uredi]Jerome David Salinger je bil ameriški avtor in esejist, ki se je rodil 1. januarja 1919 v New Yorku in je najbolj znan po svojem delu Varuh v rži, pa tudi po svoji samotarski naravi. Odraščal je na Manhattanu in že v času srednje šole začel pisati kratke zgodbe. Leta 1948 je v literarni reviji The New Yorker izdal zgodbo Odličen dan za ribe bananarice, ki so jo kritiki dobro sprejeli, v omenjeni reviji pa je tudi kasneje objavljal precejšen del svojih literarnih stvaritev. Med drugo svetovno vojno je služil v ameriški vojski, kjer je bil del obveščevalne enote Sodeloval je v več ključnih bitkah, vključno z izkrcanjem na Normandiji. Njegove izkušnje iz vojne so močno vplivale na njegova dela. Leta 1951 je izšel njegov roman Varuh v rži, ki je nemudoma postal velika uspešnica. Uspeh Varuha v rži je vodil do medijske pozornosti in negativnih kritik. Po objavi je avtor svoja dela objavljal manj pogosto. Varuhu v rži je sledila zbirka kratkih zgodb z naslovom Devet zgodb (1953), zbirka novele in kratke zgodbe Franny in Zooey (1961) in zbirka dveh novel Raise High the Roof Beam, Carpenters and Seymour: An Introduction (1963). Njegovo zadnje objavljeno delo je bila novela Hapworth 16. Salinger umrl 27. januarja 2010. (Wikipedija: Jerome David Salinger, 20. 3. 2024)
VARUH V RŽI
[uredi]Roman Varuh v rži (The Catcher in the Rye) je delo ameriškega pisatelja J. D. Salingerja, ki je bilo prvič objavljeno leta 1951. V slovenščino je bil preveden leta 1964. Objavila ga je založba Mladinska knjiga. Roman je ob izidu vzbudil veliko pozornosti in sprožil burne odzive javnosti, predvsem zaradi svoje iskrene obravnave tabu tem in uporabe vulgarnega jezika. V 70. letih so v ZDA nekateri učitelji, ki so roman uvrstili na seznam šolske literature, celo izgubili službo ali bili prisiljeni v odstop. Leta 1979 je bila objavljena študija o cenzuri romana, ki je razkrila njegov nejasen status ene od najpogosteje cenzuriranih knjig v državi in obenem status drugega v javnih srednjih šolah najpogosteje obravnavanega romana. Od leta 2004 so založniki vsako leto prodali približno 250.000 izvodov, skupaj pa je bilo po celem svetu prodanih že več kot 65 milijonov izvodov. Ta podatek potrjuje, da Varuh v rži ostaja eden izmed najbolj vplivnih in široko branih romanov sodobne literature.
Varuh v rži pripoveduje o nekaj dneh v življenju najstnika Holdena Caulfielda. Gre za kritičnega in depresivnega šestnajstletnika, ki ga zaradi učnega neuspeha vržejo s šole in internata in to tik pred božičnimi počitnicami. Medtem ko se spopada z občutki osamljenosti, tujosti in zmedenosti glede svoje prihodnosti, Holden kritizira pretvarjanje odraslega sveta. Holden se odloči, da bo štopal na Zahod in si zgradil kočo daleč od vseh, ki jih pozna. A najprej se mora posloviti od sestrice Phoebe, ki je zanj simbol otroške nedolžnosti. Ko se srečata, hoče Phoebe zbežati z njim, saj noče biti več ločena od svojega brata. Holden jo jezno zavrne, a ji nato obljubi, da ne bo zbežal in se bo vrnil domov. Bralec na koncu izve, da Holden zgodbo pripoveduje v bolnišnici za duševne bolezni v Kaliforniji. Roman je pomemben motivno in tematsko, saj v njem najdemo teme kot so iskanje identitete, občutki izoliranosti in potreba po pripadnosti. Njegova sposobnost, da nagovarja je razlog, zakaj je Varuh v rži ostal eden izmed najbolj branih in obenem kontroverznih del v ameriški literaturi.
KAKO OBRAVNAVATI DELO V RAZREDU
[uredi]Gimnazija Razmišljanje o tem v katerem vzgojno-izobraževalnem programu bi bilo smiselno obravnavati roman Varuh v rži J. D. Salingerja, hitro pripelje do zaključka, da je srednja šola idealno okolje za to delo, še posebej gimnazija (v tretjem ali četrtem letniku). Glavni protagonist romana, Holden Caulfield, je star toliko kot dijaki srednjih šol, kar omogoča neposredno poistovetenje z njegovimi izkušnjami, občutki in doživljanjem sveta. Ta možnost poistovetenja ni pomembna samo zaradi starosti, temveč tudi zaradi motivne in tematske teže, ki jo roman nosi. Varuh v rži se ukvarja s temami, kot so iskanje smisla, občutki osamljenosti in tujosti, kritika družbe ter prehod v odraslost, ki so izredno relevantne za najstnike. Gimnazija kot izobraževalna ustanova, ki izobražuje kultivirane bralce, ponuja optimalno okolje za obravnavo takšne literature.Vključitev romana za domače branje bi tako omogočila dijakom, da razvijejo sposobnost samostojnega (etapno) branja raznovrstnih literarnih besedil in izražanja lastnih doživetij, hkrati pa bi prispevala k razvijanju lastnega mnenja.
Zamisel o etapnem domačem branju romana Varuh v rži za srednješolske učence bi se raztezala skozi malo več kot en mesec, s šestimi ključnimi srečanji, ki bi se odvijala ob torkih med uro slovenščine. Ta pristop bi učencem omogočil, da postopoma raziskujejo in se poglobijo v roman. Na prvem srečanju bi učencem predstavila podroben načrt branja, učenci pa bi si zabeležili vse potrebne informacije. To srečanje bi služilo kot temelj za celoten proces, vključevalo bi uvodno motivacijo, predstavitev avtorja J. D. Salingerja in zgodovinski konteksta, v katerem je roman nastal. Učencem bi bil predstavljen tudi dnevnik branja, ki bi jim pomagal slediti ključnim elementom romana – kot so literarne osebe, njihove lastnosti, kraj in čas dogajanja, motivi in teme. Učenci bi prejeli navodila o tem, koliko in katere dele romana naj preberejo pred vsakim naslednjim srečanjem. Ta pristop bi jim omogočil, da se med branjem osredotočijo na dodeljene segmente in se tako bolje pripravijo na razprave in aktivnosti, ki bi sledile. Naslednja štiri srečanja bi bila namenjena poglobljeni obravnavi različnih ključnih vidikov romana. Zadnje srečanje bi bilo namenjeno ocenjevanju znanja.V času trajanja etapnega branja bi preostale ure slovenščine v tednu ostale namenjene pouku jezika.
Prvo srečanje – DEJAVNOST PRED BRANJEM (UVODNA MOTIVACIJA)
[uredi]Začetek etapnega domačega branja romana Varuh v rži bi v razredu uvedla z dinamičnim in vizualno pristopom, da bi pritegnila zanimanje dijakov. Uvod v prvo srečanje bi obsegal prikaz različnih medijskih vsebin, s katerimi bi dijakom pokazala kulturni vpliv tega dela. Na zaslonu bi se izmenjevale slike, kot je fotografija dekleta, ki nosi majico z motivom naslovnice romana, kar bi dijakom nazorno pokazalo, kako popularno je to delo med najstniki. Nadaljevala bi s predvajanjem izbora TikTok posnetkov, v katerih mladi z navdušenjem govorijo o Varuhu v rži kot svoji najljubši knjigi, da bi izpostavila njegovo priljubljenost med mlajšimi generacijami. Da bi dijakom pokazala raznolikost odzivov na delo, bi priložila tudi sliko članka, ki opisuje mešane odzive ob objavi dela in izsek članka, kjer so prikazani podatki o tem, koliko izvodov se je omenjenega dela prodalo. Nato bi prešla h kratki predstavitvi romana in njegovega avtorja J. D. Salingerja. Dijakom bi dala 15 minut časa, da v dvojicah na svojih pametnih telefonih poiščejo informacije o J. D. Salingerju in jih zapišejo v zvezke. Po končani raziskavi bi vsaka dvojica delila zbrane podatke z razredom. Cilj te dejavnosti bi bil kronološko sestaviti osnovne informacije o življenju in delu avtorja, pri čemer bi dijaki imeli priložnost dopolnjevati svoje zapiske. Nato bi dijakom dala navodila za domače branje. Razdelila bi jim delovne liste, ki bi služili temu, da jih spobudijo, da si med branjem zabeležijo ključne informacije, kot so informacije o literarnih osebah, teme in neznane besede, ter s tem olajšali njihovo razumevanje in analizo romana. Za domačo nalogo pa morali biti pozorni predvsem na čas in prostor, v katerem se dogaja roman, ter da raziščejo zgodovinski in kulturni kontekst časa v katerem se roman odvija.
Drugo srečanje – ČAS IN PROSTOR, GLAVNI PROTAGONIST
[uredi]Na naslednji uri bi nadaljevali z obravnavo romana Varuh v rži J. D. Salingerja, s poudarkom na času in prostoru dogajanja. Pozornost bi posvetili tudi temu, kako zgodovinski in kulturni kontekst petdesetih let v ZDA vpliva na razumevanje romana. Za začetek ure bi dijakom projicirala izbrani odlomek iz knjige, ki kaže na dogajalni prostor, kar bi služilo kot izhodišče za razpravo. Sovražim to življenje v New Yorku. Taksiji, avtobusi na Madison aveniji, v katerih vozniki vedno opominjajo ljudi, da je izhod pri zadnjih vratih.
Nato bi se usedli v krog. Dijaki bi predstavili svoje domače naloge. Nato bi se osredotočili na glavnega protagonista – Holdena Caulfielda. Pred najavo tega, bi izpostavila rdečo lovsko kapo, ki se v romanu večkrat pojavlja. Ta del nam bo služil kot izhodišče za pogovor o Holdenu, njegovih značilnostih in simboliki rdeče kape. Od dijakov bom želela, da razmišljajo in diskutirjo o tem, kdo je glavni protagonist, ga opišejo ter navedejo njegove ključne značilnosti. Izpostavili bomo težave, s katerimi se Holden spopada v prvem delu romana, npr. izključitev iz šole, spor s prijateljem zaradi Jane. Predstavila bi tudi pojav nezanesljivega pripovedovalca. Nato bi skupaj z dijaki na podlagi že pridobljenih podatkov o glavnem protagonistu, argumentirali, zakaj uvrščamo Holdena Caulfielda med nezanesljive pripovedovalce. V nadaljevanju bomo posvetili deset minut časa za samostojno delo, kjer bodo tvorili zapis v delovni list, ki bo osredotočen na karakterizacijo glavnega protagonista. V zadnjih petih minutah pouka bom z dijki delila informacije o tem, do katerega dela romana naj bi brali do našega naslednjega srečanja. Medpredmetno povezovanje Odločila sem se za medpredmetno povezovanje s psihologijo, saj se protagonist v romanu Varuh v rži sooča tudi z mislimi o samomoru. Gre za zelo pomembno temo, ki se ji pogosto izogibamo zaradi njene teže in pomanjkanja časa. Slovenija zaseda prva mesta po samomorilnem količniku v Evropi in svetu, med mladostniki pa beležimo 15 do 20 samomorov na leto. Profesorica psihologije bo dijakom predstavila dejavnike tveganja, kot so starost, spol, duševne bolezni, družinska zgodovina samomorov ... Dijaki se bodo naučili prepoznati znake samomorilnega vedenja in razumeti, da gre za dolgotrajen proces, ki lahko vodi od samomorilnih misli do namena, načrta in poskusa. Profesorica bo predstavila oblike pomoči, s katerimi si lahko mladostniki pomagajo pri premagovanju čustvenih stisk.
Tretje srečanje
[uredi]Na tretjem srečanju bodo dijaki razdeljeni v štiri skupine, pri čemer bo vsaka skupina prejela različne odlomke iz romana. Prvi odlomek bo obravnaval Holdenova razmišljanja o samomoru in osamljenosti, nato bom pogovor usmerila tudi na problematiko samomora, kako najti izhod iz težkih psihičnih stisk, druga skupina bo preučevala odlomek, ki opisuje Holdena in njegov pogled na spolne odnose, kar bo spodbudilo razpravo o njegovem pogledu na sponost. Tretja skupina se bo osredotočila na njegovega brata, ki je mlad umrl zaradi levkemije, kar bo omogočilo skupini, da razmišlja o vplivu izgube in žalovanja na Holdena, četrta skupina bo prejela odlomek, v katerem Holden govori, da se pogosto zlaže, dijaki bodo ugotavljali, zakaj je temu tako in v kakšni situacijah se je še zalgal. S temi analizami bodo dijaki poglobili razumevanje Holdenovih dejanj. Posebno pozornost bomo namenili tudi toku zavesti, ki ga Holden uporablja, ter razmislili, kako njegov način pripovedovanja odraža njegove notranje konflikte in čustvene stiske. Tako bomo ponovno povezali naše razprave z obravnavo nezanesljivega pripovedovalca ter bolje razumeli, kako Holdenove stiske vplivajo na njegovo pripovedovanje zgodbe.
1. Odlomek
Edino, kar sem si takrat res želel, je bilo, da bi storil samomor. Najraje bi skočil skozi okno. In to bi tudi storil, ko bi bil prepričan, da me bo kdo pokril, ko bom pristal tam spodaj. Nisem hotel, da bi trop prismojenih zijal ogledoval moje okrvavljeno telo. (Salinger 2002: 124)
2. Odlomek: Mislim, če dekleta nimas zares rad, sploh ne mores hoditi z njo, če pa ti je všeč, imaš menda rad njen obraz, bi rekel, in če imaš ta obraz rad, potem bi moral premisliti, preden bi se lotil takih zanikrnosti, kot je štrcanje vanj. Res je skoda, da je ravno v najbolj zanikrnih svinjarijah včasi toliko zabavnega. Ko pa si zaprizadevaš biti kar najmanj pacast, ko si zaprizadevaš ne pokvariti vsega, kar je resnično lepo in dobro, ti dekleta niso ravno v ne vem kakšno oporo. Poznal sem eno, nekaj let je tega, ki je bila se bolj nespodobna kot jaz. Fant, kako je bila nespodobna! Pa sva se vendar imela fino, nekako nespodobno, vsaj nekaj časa. Spolnost je nekaj, kjer res nisem doma. Nikoli ne veš, kje si, jebenti. Kar naprej si izmišljam nekakšna spolnostna pravila, in jih potem vse po vrsti teptam. Lani sem se zaobljubil, da bom nehal hoditi z dekleti, od katerih te daleč spodaj nekje v riti zvije. No, tudi to zaobljubo sem prelomil, še isti teden - isto noč pravzaprav. Vso noč sem preživel in se ljubimkal z neko grozno domišljavo bedo, z neko Anne Louise Sherman. Spolnost, to je nekaj, česar enostavno ne razumem. Pri bogu prisegam. Ne razumem. (Salinger 2002: 75)
3. Odlomek Brat Allie je imel to levo rokavico odbijalca. Bil je levičar. Ampak tisto, kar je pri tem vredno opisa, so bile pesmi, izpisane po vseh prstih in na žepu in to. Z zelenim črnilom. Zapisal jih je, da je lahko bral, ko je na igrišču čakal na udarce. Zdaj je mrtev. Imel je levkemijo in je umrl, osemnajstega julija 1946, ko smo živeli v Maini. Gotovo bi vam bil všeč. Dve leti je bil mlajši od mene, ampak petdesetkrat pametnejši. Strasno pameten je bil. Učitelji so kar naprej pisarili materi pisma, češ da je užitek imeti v razredu učenca, kot je Allie. In ne da bi pri tem komu srali po glavi. Res so tako mislili. Ampak ni bila star samo v tem, da je bil najpametnejši v naši družini. Bil je tudi najprijetnejši, v več pogledih. Nikoli se ni na nikogar razjezil. Pravijo, da judje rdečih las hitro planejo, toda Allie se ni nikoli razjezil, imel pa je zelo rdeče lase. Poslušajte, kakšne rdeče lase je imel. Ko mi je bilo komaj deset let, sem začel igrati golf. (Salinger 2002: 47) 4. Odlomek
Sem najstrahotnejši lažnivec, kar ste jih kdaj videli. To je strašno. Celo ko grem v trgovino po časopis, pa me kdo vpraša, kam sem namenjen, sem mu zmožen gladko reči, da v opero. To je grozno. Ko sem staremu Spencerju rekel, da moram v telovadnico po opremo in te štose, je bila to čista laz. Prtljage nikoli ne pušcam v telovadnici. (Salinger 2002: 22)
Vse skupine bodo samostojno prebrale svoj odlomek in se nato v okviru skupine pogovarjale o vsebini. Razpravljali bodo o tem, zakaj Holden pripoveduje o sebi, kaj ga je spodbudilo k temu in kako so ti dogodki vplivali nanj. Cilj te aktivnosti je spodbuditi dijake k poglobljenemu razmišljanju o kompleksnosti Holdena kot protagonista in raziskovanju globljih tem, ki jih roman obravnava. Kot je opazno, bi na tem srečanju odprla kar nekaj tabu tem. Sprva bi pustila, da dijaki o tem razpravljajo sami, po tem pa bi dala skupen zaključek tudi jaz kot učiteljica.
Četrto srečanje – Jezik kot izraz upora in identitete v romanu Varuh v rži
[uredi]Četrto srečanje bo posvečeno raziskovanju jezika v romanu. Dijakom bom zastavila vprašanja, kot so: Kakšen je jezik v delu? Kako vpliva na vas kot bralce? Kakšna je njegova funkcija znotraj zgodbe? Pogovor bo dijakom omogočal, da razmislijo o načinu, kako J. D. Salinger uporablja jezik za ustvarjanje vzdušja, karakterizacijo ter kako jezik prispeva k celostni izkušnji branja. V nadaljevanju ure bomo raziskali pomen naslova Varuh v rži. Skupaj bomo razpravljali o možnih interpretacijah naslova in njegovem pomenu za razumevanje tem in sporočil romana. Dijaki bodo svoje ugotovitve in razmišljanja zapisali v svoje zapiske. Za naslednje srečanje bom dijakom podala jasna navodila. V naslednjem tednu bi vsak dijak prebral roman do konca. Že vnaprej jih želim opozoriti, da se bomo na zadnjem srečanju podrobno posvetili zaključku zgodbe. Razložila bom, da bomo organizirali debato, v kateri bo vsaka skupina zagovarjala specifičen pogled na možni razplet romana, ki temelji na interpretaciji prebrane zgodbe.
Peto srečanje
[uredi]Do te ure bi dijaki morali v celoti prebrati roman, kar nam bo omogočilo, da se posvetimo razpravi o zaključku zgodbe. Pogovarjali se bomo o koncu romana in raziskali različne interpretacije in občutke, ki jih konec zbudi pri bralcu. Za razpravo bom dijake razdelila v dve skupini. Vsaka skupina bo zastopala eno od dveh naslednjih interpretacij: 1. Holden je dosegel pravo srečo in bo na koncu okreval ter uspešno premagal svoje težave in začel novo poglavje svojega življenja. 2. Holdenova sreča je zgolj trenutna in on ostaja zmeden ter težaven, njegova prihodnost ostaja negotova. Struktura debate: 1. Uvodna izjava (5 minut za vsako skupino): Vsaka skupina predstavi svoje osnovne argumente. 2. Glavna razprava (15 minut): Skupini izmenično predstavljata argumente in odgovarjata na trditve nasprotne skupine. Pomembno je, da se dijaki oprejo na konkretne primere in citate iz knjige. 3. Zaključne izjave (5 minut za vsako skupino): Vsaka skupina povzame svoje glavne argumente.
OCENJEVANJE
[uredi]Ocenjevanje eseja kot del zaključnega preverjanja znanja sem se odločila iz več razlogov. Pisanje eseja predstavlja ključno veščino, ki jo dijaki razvijajo skozi srednješolsko izobraževanje. V kontekstu mature je pisanje eseja izjemno pomembno, saj zahteva dobro poznavanje literarnih del, obvladovanje jezikovnih pravil in sposobnost strukturiranega izražanja misli. Dijaki se morajo naučiti, kako izluščiti ključne informacije iz prebranih del, kako oblikovati trdne argumente in jih podkrepiti z relevantnimi primeri, ter kako svoje znanje strniti v koherenten in logično zgrajen esej.
Primer eseja bi lahko bil: Življenje je igra, fant. Življenje je igra, ki jo igramo po določenih pravilih. V eseju predstavite glavnega protagonista romana Varuh v rži, Holdena Caulfielda, ter umestite citat v okvir romana in pojasnite njegov pomen za Holdena. Analizirajte, kako in zakaj Holden krši družbena pravila, ter navedite ključne primere iz romana. Razložite, kaj s svojim uporništvom izraža o svojem notranjem stanju in kritiki družbe. Zaključite z razmislekom o tem, kako se danes ljudje držimo pravil in kako izražamo nestrinjanje z družbenimi normami. Pazite na jezik, zgradbo in slog svojega pisanja. Esej naj obsega najmanj 400 besed.
ZAKLJUČEK
[uredi]V seminarski nalogi sem natančno opisala, kako bi potekala obravnava dela Varuh v rži. skozi proces etapnega domačega branja. Posebno pozornost sem namenila uvodni motivaciji, saj verjamem, da je ključno pritegniti bralce k branju in jih s pomočjo tehnologij, ki so jim blizu (TikTok), spodbuditi k razmisleku in večjemu zanimanju za literaturo. Vključila sem tudi številne aktivnosti, ki spodbujajo kritično mišljenje in argumentiranje, saj se mi zdi to ključno pri izobraževanju kultiviranih bralcev. Skozi različne etape domačega branja sem bralcem omogočila postopno razumevanje in analizo dela, s čimer sem želela doseči globlje razumevanje tematik in likov, ki jih J. D. Salinger obravnava v svojem romanu.
VIRI
[uredi]• Salinger, J. D. (2014). Varuh v rži (3. natis, str. 327). Mladinska knjiga J. D. Salinger. Wikipedija. Dostopno na https://en.wikipedia.org/wiki/J._D._Salinger. • Varuh v rži. Dobreknjige.si. Dostopno na https://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=1285. • J. D. Salinger: O čudaštvu, mojstrstvu in neobjavljenih delih. Delo. Dostopno na https://www.delo.si/kultura/knjiga/j-d-salinger-o-cudastvu-mojstrstvu-in-neobjavljenih-delih/.