Jalnova dramatika

JALNOVA DRAMATIKA

SEZNAM DRAM

• Trilogija Dom (1923), Srenja (1924) in Bratje (1931)
• Nevesta (1936)
• Grobovi (1936)
• Lesena peč (1937)
• Rojenice (neobjavljena)
• Roža Mogota (neobjavljena)
• Zlati zaklad
• Tri mamice – prizor
• Mejnik, ki boli – igra za šolarje
• Sladoled – satirična kmečka burka (neobjavljena)

TRILOGIJA Trilogija obravnava družinska in družbena nasprotja v času prve svetovne vojne.

1. DOM

Štiridejanska je postavljena na gorenjsko podeželje in v čas pred prvo svetovno vojno. V središču dramskega dogajanja je domačija Trata, kjer gospodari vdova in skuša petim otrokom omogočiti primerno izobrazbo. Vendar so bremena zanjo pretežka, zato se zadolži pri pohlepnem sosedu. Še posebej veliko težav ji povzroča sin Mirko na Dunaju, saj študija prava ni končal v rednem času, poleg tega pa še vedno znova od domačih zahteva denar. Sosed Krčmar bi rad kmetiji posekal še zadnji les, a se upre sin Tine, ki skuša rešiti domačijo. To bi mu tudi uspelo, če bi mu pomagala sestra Angela, za katero gleda bogat kmečki gospodar. Toda Angela nasede sladkemu suplentu Škrjancu, ki ga je v hišo pripeljal Mirko. Grozi, da bo Mirko s Krčmarjevo pomočjo zahteval svoj delež, toda Tine se izsiljevanju močno upre. Dogajanje se spet zaplete, saj se Tine sporeče s svojo izvoljenko Ivanko, znova pa se udarita tudi Tine in Mirko. Materi ob vsem tem postane slabo in šele ob tem resnem opozorilu se sprti spravijo. K rešitvi največ pripomore ponovna zveza Angele z Lojzetom, pa tudi Tineta in Ivanke.

Krstna predstava drame je bila 4. januarja 1920 v Škofji Loki. Leta 1923 je bila drama objavljena v reviji Dom in svet. Po Župančičevem priporočilu je bila drama sprejeta v program Narodnega gledališča in premiera je bila 15. aprila 1924 v režiji Frana Lipaha. Jalen je z dramskim prvencem dosegel izjemen uspeh in odločil se je, da dramo predstavi tudi v domačem kraju. V okviru katoliškega izobraževalnega delovanja je igra pod lastno režijo potekala na odru prosvetnega doma na Breznici.

2. SRENJA

Jalen je Srenjo označil za igrokaz v štirih dejanjih. Dejanje je postavljeno na Gorenjsko pred prvo svetovno vojno. Posestnik in podjetnik Lovro Pogačar je vdovec z dvema hčerkama, ki se šolata. Gospodinji mu sestra Franica. Lovro Pogačar bi rad razširil svoje podjetje in za ta namen želi odkupiti večji del vaške zemlje v Bobnovcu, da bi si lahko tam postavil električno centralo. Načrte zanjo mu dela inženir Ivan Ržen, ki se je vrnil s študija v Ameriki. Drugi načrt pa dela inženir Franci Gros, ki je sin tovarnarja. Pogačar hoče pridobiti na svojo stran župana, da bi mu s svojim vplivom pomagal pri nakupu Bobnovca, toda del srenje dobi na svojo stran Ržen, ki načrtuje zadrugo, s pomočjo katere bi sam gradil električno centralo. Pogačar bi Ržena rad pridobil s ponudbo ravnateljskega mesta v novi hidrocentrali, toda Ržen se ne da, čeprav izgubi naklonjenost Pogačarjeve starejše hčere Martine. S svojo odločnostjo pa si pridobi simpatijo njegove mlajše hčere Dane. Preobrat se zgodi, ko se Pogačar nepričakovano znajde pred bankrotom in mlajša hči Dana mu celo očita, da je zapravil premoženje, ki ga je priženil. Pogačar se želi ustreliti. Ržen doseže soglasje z Grosom, Pogačar pa izgubi del posesti. Ržen se za gradnjo elektrarne sporazume z županom, v njej pa naj bi Pogačar in hčerka Martina dobila službo. Na koncu se združita Ržen in njegova zvesta podpornica Dana.

Dramski spopad med Pogačarjem in Rženom Jalen gradi predvsem na etičnem temelju in zato pozitivno na koncu tudi zmaga.

Drama je bila leta 1924 objavljena v reviji Dom in svet. Istega leta pa je Jalen z Jugoslovansko knjigarno podpisal tudi pogodbo za ponatis v samostojni knjigi. Jalen je ob natisu Srenje prvič doživel tudi kritično pozornost Josipa Vidmarja. Razlogov, zaradi katerih Jalen Srenje ni spravil na katerega od osrednjih odrov, ne poznamo, vsekakor pa je tudi ta drama uspešno romala po podeželju, kjer se je v tistem času krepilo kulturno posvetno delovanje.

3. BRATJE

V ospredju te drame je spet družina Tratnikovih. Najmlajši sin je postal pravnik in narodni poslanec, brat Tine pa je prevzel kmetijo, ki so jo komaj rešili propada. V vasi se zbirajo prostovoljci, ki se bodo udeležili bojev za Koroško in pridruži se jim tudi najmlajši Tinetov sin Tila. Njegova odločitev je za Tineta še posebej boleča, saj sta v vojski padla že oba njegova starejša sinova. Tudi poslančev sin želi oditi na Koroško, a ga mati proti njegovi volji zadrži doma. V spopadu na Koroškem Tila pade, dr. Tratniku pa očitajo sodelovanje z nasprotnikom, ker je podpisal dovoljenje za prehod čez frontno črto sinu nekdanjega špekulanta Grosa. Narodnostni problem je v drami viden tudi v odmevih revolucije na Slovenskem, ki jo zagovarja poslančev sin in si s tem prisluži aretacijo.

Jalen je v tej drami obravnaval slovensko narodnostno vprašanje v času mirovnih pogajanj in bojev za Koroško. Tudi v tej drami gre za ohranitev Tratnikove domačije, ki je ostala brez moškega potomca. Poudarja pa tudi usodno spopadanje med bratoma in hkrati nakazuje nujnost bratskega sporazumevanja.

Tudi ta drama je bila objavljena v Domu in svetu in sicer leta 1930. V času izida so bili Bratje aktualno dramsko besedilo, ki je ustrezalo političnemu dogajanju in nazorskim spopadom po nastopu politične diktature jugoslovanskega kralja Aleksandra. Dramo so zato veliko igrali po ljudskih odrih, medtem ko na oder ljubljanske Drame ni prišla. Ker drama ni bila uprizorjena na osrednjem slovenskem odru, tudi ni bilo nobenega javnega kritičnega odmeva. Leta 1931 je Mohorjeva družba Brate natisnila kot 46. Zvezek Mohorjeve knjižnice.

NEVESTA – enodejanka

Jalen je na Koblarjevo prošnjo, ki je bil takrat urednik leposlovnega dela v Domu in svetu, leta 1929 objavil kratek dramski prizor Nevesta. V njem je samo nakazal, kakšne posledice so pustili usodni dogodki na mladem rodu, ki je sodeloval v prvi svetovni vojni in v bojih za Koroško.

Uprizorili so jo tudi na Radiu Ljubljana. Do radijske izvedbe je prišlo predvsem po prizadevanjih profesorja Koblarja, ki je za slovenski radio režijsko pripravil vrsto domačih dramskih besedil, izvedbe pa so bile zaradi tehničnih okoliščin vedno predvajane v živo.

GROBOVI

V drami nastopa Polona, ki se je poročila z Mohorjem. On je gospodar Vrhovnikove kmetije. Do poroke je prišlo po njenem premisleku, ko je morala izbirati med bogatim Mohorjem in revnim Andrejem. Izkazalo se je, da je bila Mohorjeva kmetija kupljena z ukradenim denarjem. Polona trpi in je pripravljena za vsako ceno žrtvovati svoje udobje, da bi pred svetom poravnali krivico. V razplet dogajanja so vpletena tudi prikazovanja mrtvih, ki iščejo miru zaradi neporavnanih računov. Na koncu Polona umre in šele ko si Mohor in Andrej na njenem grobu sežeta v roke, so stvari poravnane.

Dramo je končal pomladi leta 1936 in z njo je želel zapolniti praznino v slovenski dramski literaturi, ustreči povpraševanju po primernih domačih odrskih besedil in z odrov pregnati takrat priljubljeno igro Mlinar in njegova hči.

Jalen je želel dramo objaviti v založbi Jugoslovanske knjigarne, a je bil zavrnjen. Nato je poskušal pri Prosvetni zvezi, a prav tako ni bilo odziva. Ko ga je zavrnila še Mohorjeva družba, se je odločil, da bo dramo izdal v samozaložbi. Natisnjena je bila z letnico 1936. Jalen je računal na množičen odziv ljudskih odrov, ki so po letu 1935, ko je prišlo do izboljšanih odnosov v javnem življenju, vsepovsod rasli. Na podeželju se je gradilo nove prosvetne domove, kjer se je tudi znova razmahnilo prosvetno delo tudi na katoliški strani. Jalnova pričakovanja so se vsaj deloma uresničila, saj so igro res prevzele številne podeželske igralske skupine.

LESENA PEČ

Norčava burka v treh dejanjih se dogaja v novejših časih v podeželskem mestecu. Osebe so postavljene tako, da so na eni strani ne posebno imenitni predstavniki oblasti, kot so komisar, nameščenec in pisar, na drugi strani pa domačini, kot so veleposestnik, podjetnik, krčmar in kapelnik. Burka sloni na situacijski komiki, ki jo v izhodišču predstavlja lesena, torej lažna, peč. Ključno vlogo igra točajka. Cilj dogajanja je razkriti vohljače in ovaduhe, a to se dogaja na smešen način. Zunanjega dogajanja ni veliko. Dobršen del dramske dinamike pa izvira tudi iz besedne komike, tj. iz ljudske šaljivosti ter duhovitih in posmehljivih dvogovorov.

Jalen je igro v rokopisu končal 8. maja 1936 in jo izdal v samozaložbi. Prvi izvodi so bili natisnjeni januarja leta 1937. Jalnova burka je šla na številne ljudske odre po vsej Sloveniji.

ROJENICE

Okvirno naj bi bila to pravljična igra, saj naj bi se dogajanje odvijalo v planini pod Triglavom v starih pravljičnih časih. V igro je sicer vpletena zgodba o Zlatorogu in belih ženah, dejansko pa v zgodbi, ki naj bi se godila v poznih turških časih, poudarja domoljubje, svari pred vsiljivimi tujci, ki jih v igri zastopajo vsiljivi italijanski fužinarji, in poudarja lepoto slovenskih gora. Dramsko dejanje nosi ljubezenska zgodba v katero so vpleteni lovec Miha, planšarica Neža, bogatinova hči Tilka in njen brat Gregor. Sklepno dejanje je pretežno žalostno, saj se Miha ubije, ko hiti v triglavske strmine. Tilka, ki naj bi bila kriva njegove smrti, se kesa in se za pokoro odpravi v samostan. Neža pa ob mrtvem lovcu od žalosti umre.

Drama je zgrajena iz štirih dejanj. Vsako dejanje nosi naslov in sicer si naslovi vrstijo: Noč, Jutro, Dan, Večer.

Igro Rojenice je Jalen podnaslovil pravljična igra izpod Triglava. Krstno predstavo je doživela v Stari Loki dne 26. junija 1936 na predvečer blagoslovitve novega prosvetnega doma. Jeseni istega leta pa so jo uprizorili na Jesenicah. Njegov rokopis nosi datum 5. avgust 1936, kar kaže na to, da je Jalen igro po uprizoritvi v Stari Loki še dopolnjeval in popravljal. Kljub dvema uprizoritvama pa se Jalen ni odločil za samozaložbo.

ROŽA MOGOTA

Dogajanje je postavljeno v triglavsko okolje v zelo oddaljeni preteklosti. Za osnovo je vzel starodavno pripovedko o Zlatorogu, ki naj bi domoval v triglavskem kraljestvu, kjer cveti roža mogota, kraljestvo pa varujejo bele žene ali rojenice. Osrednje dramsko dejanje se zapleta in razpleta ob lovcu Klemnu in planšarici Neži, ki sta v legendarnem smislu otroka gora in sta zelo navezana drug na drugega. Klemen s triglavskih višav prinese Neži dva cvetova rože mogote, ki naj bi ju za vedno povezala. Dogajanje se zaplete, ko Neža ugotovi, da je Klemnova polsestra, Klemen pa se postopoma naveže na Dolinarjevo Tilko, ki si hoče Klemna, po vrnitvi iz samostanske šole, na vsak način pridobiti. Vpleteta se tudi dva Benečana, ki v bohinjskih gorah iščeta zlato rudo. Pomaga jima Dolinar, saj želi tudi sam še bolj obogateti. Tilka nasede zapeljivim besedam enemu izmed tujcev in od njega sprejme zlata darila. Hkrati pa od Klemna zahteva, da ji prinese rožo mogoto. Čarobne rože želi tudi Dolinar, saj si želi odkriti skrivne zaklade gore. Klemen se sporeče z Benečanom in iz ponosa sklene, da bo z gore prinesel tudi Zlatorogov rog, saj prav ta rog odkriva zaklade na Bogatinu. V gori pa se Klemen smrtno ponesreči. Dolinar in Tilka sprevidita tujčevo zahrbtnost, Tilka pa nato ob Mrtvem Klemnu tudi od žalosti umre.

Jalen je Rožo Mogoto najprej opredelil kot dramo v štirih dejanjih, pozneje pa kot triglavsko igro v štirih dejanjih. V igri je najbolj vidna narodna ideja in prav zaradi tako izrazito poudarjene narodnostne misli ni mogla na odre, saj takratna politična sfera tega ni omogočala. Rokopis je podpisan z datumom 4. marca 1944. Prav zaradi takratnega političnega dogajanja pa drama nikoli ni izšla.

LITERATURA

• France Pibernik: Janez Jalen: Življenjska in pisateljska pot. Celje: Mohorjeva družba, 2003.
• Marjeta Žebovec: Janez Jalen: Pisatelj in duhovnik za vse Slovence. Smlednik: samozaložba M. Žebovec, 2002.