Izobraževanje odraslih na slovenskem

Iz Wikiverza


Izobraževanje odraslih zajema tako učenje in nadaljnje izobraževanje kot tudi izpopolnjevanje in usposabljanje oseb, ki so zaključile osnovno šolsko obveznost. Namenjeno je vsem tistim, ki si želijo nadgraditi, izpopolniti svoje znanje. Za mnoge je to tudi druga priložnost.

ZGODOVINA

SREDNJI VEK IN NOVI VEK[uredi]

Sam razvoj v poznem in zgodnjem novem veku je v Sloveniji, potekal podobno kot drugje v Evropi. Prevladovalo je predvsem razvijanje pismenosti za seodelovanje v verskih obredih in razvijanja branja ter pisanja v maternem jeziku. Večja pozornost je bila namenjena tudi umnemu gospodarjenju predvsem v kmetijstvu, obrti in gospodinjstvu, ... V tem obdobju so imeli pomembno oz. glavno vlogo duhovniki, ki so bili nekakšni ljudski učitelji. Le-ti pa niso širili samo splošne izobrazboe, temveč so nagovarjali k verskemu življenju, krepitvi moralnih vrednot in krščanskega duha. Izobraževanje je potekalu zunaj šol. V Sloveniji je bila oblika institualizacije izobraževanja odraslih tisti čas nedeljska nadaljevalna in ponavljalna šola. Udeleženci so tukaj pridobili znanje za vsakdnje življenje.

OBDOBJE MED OBEMA VOJNAMA[uredi]

Izobraževanje odraslih v tem času, je bilo izrazito podrejeno potrebam organizacij. . Vladajočemu razredu večja izobraženost ni bila potrebna, zato je bilo ponovno v ospredju odpravljanje nepismenosti. Izobraževanja so po letu 1922, potekala na ljudskih univerzah. Z ljudskimi univerzami, so začeli nastajati tudi ostali programi, kot so zdravstveno in gospodarsko posvetljevanje,jezikovni tečaji in tečaji za širše potrebe (tečaj šivanja).

OBDOBJE PO DRUGI SVETOVNI VOJNI[uredi]

Po letu 1952, se je začela kazati potreba po sistematičnemu oblikovanju andragoške prakse in teorije. Med letoma 1952 in 1960 je bilo obdobje razcveta in sistemskega izgrajevanja izobraževanja odraslih v Sloveniji. Prav tako je to obdobje pričetek jasne členitve izobraževanja odralsih na: šole za odrasle, delavske univerze in centre za izobraževanje delavcev v gospodarskih organizacijah. To členitev so tudi zakonsko potrdili s Splošnim zakonom o šolstvu - leta 1958. V primerjavi z razvitostjo ostalih delov države bivše Jugoslavije je bilo na našem območju, najmočneje razvito področje strokovnega in poklicnega izobraževanja odraslih, zlasti zaposlenih. Izobraževanje odraslih je bilo tako spoznano kot pomembno področje in sicer za zadovoljevanje potreb gospodarstva kot tudi družbe same. V drugi šolski reformi je bila na podorčju strokovnega in poklicnega izobraževanja, dosežena dokajšna stopnja enakopravnosti izobraževanja mladine in odraslih. Gledano iz zornega kota VŽU in po oceni Predička. Žal pa se je v obdobju t.i. usmerjenega izobraževanja zgodil preobrat in te pozitivne ocene in napovedi za sistemsko umestitev izobraževanja odraslih in razvoj le-tega niso uresničile. Zmagala je negativna opcija, kar paje izobraževanje odraslih postavljalo v marginalen položaj v samem sistemu. Posledično so se zmanjšale tudi finančne spodbude, za nadaljnje razvijanje tega področja. Kljub temu in nezadostni podpori družbe pa se je izobraževanje odraslih razvijalo sorazmerno uspešno. Leta 1984 so sprejeli Dolgoročni program razvoja izobraževanja odraslih v Sloveniji, kateri je bil, pomembna podlaga za razvoj izobraževanja odraslih v naslednjih letih. Vključeval je cilje,smernice ter opredelil dejavnosti, ki so se začeli pomembneje udejanjati po letu 1991.

OBDOBJE PO OSAMOSVOJITVI[uredi]

Z osamosvojitvijo Slovenije, so se na področju izobraževanja odraslih, začele dogajati koncptualne spremembe, država je z nekaterimi sistemskimi kot tudi finančnimi ukrepi, podprla razvoj odraslih. Kot samosotojni podsistem je bila opredeljena in utemeljena - na konceptu VŽU, v Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju, katera izhodišča, so bila kasneje vključena tudi v šolsko zakonodajo leta 1996. Leta 2004, 8 let po sprejetju Zakona o izobraževanju odraslih, so sprejeli prvi nacionalniprogram izobraževanja odraslih, katerega lahko označimo kot strateški dokument. Leta 2007 je bila sprejeta tudi Strategija vseživljenjskosti učenja v Sloveniji,s čimer so formalno in deklarativno zagotovljeni vsi temelji za delovanje sistema izobraževanja odraslih kot enakopravnega,enakovrednega in komplementarnega v celotnem sistemu vzgoje in izobraževanja.

IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH DANES[uredi]

Kljub temu, da se je skozi zgodovino, koncept izobraževanja odraslih V Sloveniji, sorazmerno uspešno razvijal in sistemsko urejal, je v sami praksi in izvedbi še vedno na ravni, kot je bil pred 10 leti. Najprej bi bilo treba udejanjiti sprejeto Strategijo vseživljenjskosti učenja, kar bi posledično vodilo do tega, da bi vseživljenjsko učenje posatlo vodilno načelo vsega izobraževanja. javne organizacije za izobraževanje odraslih se vse bol soočajo s težavami, predvsem finančnimi. Težave, ki se pojavljajo ogrožajo obstanek institucij, kar se tudi kaže v upadu javnih organizacij za izobraževanje odraslih v Sloveniji. Ukrepi vladne politike so poleg upada institucij, povzročili še, da se le-te prilagajajo novim merilom, predvsem na račun kakovosti storitev.S politiko, ki finančno ne podpira izobraževanja odraslih in ni dovolj urejeno, zaostajamo za Evropo in še zdaleč ne dosegamo zastavljenih ciljev.

POMEMBNI AVTORJI :

Ozvald : slovenski oče koncepta in strategije VŽU

Ivan Bertoncelj: poglavitni nosilec izobraževanja odraslih v Sloveniji

Ana Krajnc:ustanoviteljica programa andragogike na Filozofski fakulteti v Ljubljani

VIRI[uredi]

Formalno izobraževanje odraslih v Sloveniji : odrasli v srednješolskem izobraževanju - položaj, kakovost, bodočnost Beltram, Peter idr. . (2014) . Dostopno na: https://arhiv.acs.si/publikacije/Formalno_izobrazevanje_odraslih_v_Sloveniji.pdf (pridobljeno 10.12.2019).

Jelenc, Z. (2018). Izobraževanje odraslih v Sloveniji pred tranzicijo in po njej . Andragoška spoznanja, 24(4), str. 69-88