Ivan Prijatelj kot urednik

Ivan Prijatelj (1875–1937) bo v dvodelnem predavanju predstavljen kot urednik več izdaj različnih vrst. Uredniško delo ni pomenilo samo stalnice v njegovem delovanju, temveč je bilo tudi pomembna spodbuda za njegovo raziskovalno delo.

V prvem delu predavanja bosta opisani priprava Murnovih Pesmi in romanc (1902) kot oddolžitev prijatelju in naključje v pravem trenutku in povabilo k urejanju Kersnikovih zbranih spisov, kar je usmerilo Prijateljevo raziskovalno pozornost v času, ko je bil zaposlen v Dvorni knjižnici na Dunaju. Nakazano bo razmerje med urednikom, ki je postajal znanstvenik, in založnikom Schwentnerjem. Končal se bo ta del z omembo dveh izdaj, ki sta imeli vlogo prehoda k sistematičnemu posvečanju uredniškemu delu. Aškerčeva čitanka in Stritarjeva antologija sta napovedovali večje projekte, ki pa so bili po I. svetovni vojni uresničeni zgolj v nepopolni obliki.

Drugi del predavanja bomo začeli z analizo koncepta zbranih spisov, kakor ga je Prijatelj predstavil leta 1917. Sledila bo predstavitev dveh izdaj v zbirki Slovenski pisatelji, ki jo je zasnoval za Tiskovno zadrugo: zbranih spisov Josipa Jurčiča in Ivana Tavčarja. Prijateljevo posvečanje tej zbirki bo povezano z njegovimi univerzitetnimi predavanji in objavami študij. Če bo ostalo dovolj časa, bo predstavljeno še, kako je za to zbirko France Kidrič pripravljal izdajo Prešernovega opusa, ki je ostala nedokončana.