Ivan Matelič

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

Življenje in delo[uredi]

Rojen je bil 18. 1. 1887 v Trstu in umrl 3. 3. 1967 v Ljubljani.

Siromašno otroštvo je preživel v Livških Ravnah (rojstni kraj matere Frančiške), osnovno šolo in pripravnico pa je obiskoval v Gorici. Jeseni 1903. se je vpisal na učiteljišče v Kopru, kjer je maturiral 1907. leta.

Po končani maturi je učiteljeval na Tolminskem, v Otaležu, v Hudajužni, v Zakojci in Sužidu. V Kobaridu je postal tudi član sokolskega društva, kjer je vodil naraščaj.

Takrat se je hotel se posvetiti slovenskemu jeziku in zgodovini, a je zaradi članstva pri Sokolu šel 1913 na Dunaj in naredil enoletni telovadni tečaj. Po vrnitvi je 1914. učil v Trnovem ob Soči, od koder bil mobiliziran v 97. pehotni regiment zaradi začetka 1. svetovne vojne. V Slovenski Bistrici je končal oficirski tečaj in bil poslan na rusko fronto, kjer pa je dobil oznako politično sumljiv. Junija 1916. leta so ga ujeli Rusi in ga odpeljali v ujetništvo, kjer je zbolel za skorbutom.

V času ujetništva so ga tudi nenehno preseljevali – končno se je lahko konec leta 1920 vrnil iz Leningrada domov v Tolmin. Po vojni je leta 1921 začel učiti v Sužidu, jeseni pa v Tolminu, kjer je poučeval slovenski jezik in telovadbo. V času, ko so prišli nacisti na oblast, je zbežal v Jugoslavijo, natančneje v Osjek, kjer se je zaposlil kot učitelj telovadbe na tamkajšnji gimnaziji. Z njim so šli tudi žena Marija Gabršček in njunih pet otrok.

Vedno se je želel vrniti v Slovenijo – v začetku 1928. leta so ga premestili v Sv. Barbaro v Slovenskih goricah, kjer je postal upravnik na osnovni šoli. Kasneje istega leta je bil premeščen v Maribor in ostal tam do nemške okupacije. Tam je deloval kot funkcionar pri Sokolu in Ljudski univerzi. 1941. leta so ga Nemci aretirali in z najstarejšim sinom sta morala v Srbijo, medtem ko je ostala družina pobegnila v Ljubljano.

V Srbiji je živel na kmetih v Lazarevcu, po osvoboditvi Beograda pa se je tja preselil. Po vojni, leta 1945, je šel v Trst in deloval v narodnoosvobodilnem odboru in učil slovenski jezik. Po upokojitvi 1946. se je preselil k družini v Ljubljano, a je še vedno aktivno sodeloval na raznih tečajih.

Ivan Matelič je napisal veliko pesmi in pesmic in ugank za otroke, nekaj pesmi pa je tudi prevedel – prevajal je predvsem Lermontova in Krylova. Po 2. svetovni vojni je v mariborskih Dialogih objavljal kritične pesmi pod psevdonimom Van Lič, objavljal pa je še v nekaj revijah – v goriški Mladiki, v tržaškem Učiteljskem listu, kjer je objavljal prispevke o pouku slovenščine, njegova pesem Državnik pa je bila objavljena v reviji TV 15.

Zelo pomembno je bilo tudi njegovo delo pri Sokolu – ko je učiteljeval v Sužidu in na Trnovem, je bil duša goriškega Sokola – torej ne preseneča, da je bil goriški Sokol med 1. svetovno vojno najbolj aktivno sokolsko društvo na Tolminskem.

Viri[uredi]

Primorski slovenski biografski leksikon, 10. snopič. Gorica : Goriška Mohorjeva družba, 1984. str. 390