Interpretacija literarnih besedil 2, Pedagoški program Slovenistika, II. stopnja, 2. letnik, zimski semester 2017/18

Iz Wikiverza
Skoči na: navigacija, iskanje

← Nazaj na Slovensko vikiverzo

Pregled svetovne književnosti 2, izr. prof. dr. Aleš Vaupotič, asist. dr. Tanja Badalič

Predavanja[uredi]

Uvod v metodologijo literarne vede / Janko Kos (članek o sistematiki literarnovedni metod)

Literatura[uredi]

Kos, Janko. Očrt literarne teorije. Ljubljana: DZS, 1996. = Literarna teorija

--- "Uvod v metodologijo literarne vede." Primerjalna književnost 11.1 (1988): 1-17. URN:NBN:SI:DOC-7E1V6PBH pri http://www.dlib.si

Vaje[uredi]

Seznam literarnih del iz učnega načrta za slovenščino na gimnaziji[uredi]

Homer: Iliada
Vergil: Eneida
Sofoklej: Kralj Ojdip
Sofoklej: Antigona
Aristofan: Aharnjani
Plavt: Dvojčka
Sapfo: Svatovska pesem
Katul: Blagoslov ljubezni
Horac: Carpe diem
Ehnaton: Himna sončnemu božanstvu
Ep o Gilgamešu
Sveto pismo: O izgubljenem sinu
Sveto pismo: Svatba v galilejski Kani
Sveto pismo: Psalm 130/129 (Iz globočine)
Sveto pismo: Visoka pesem
Sinuhejeva zgodba
Tisoč in ena noč: Zgodba o grbcu
Dante: Božanska komedija
Rudel: Pesem o daljni ljubezni
Villon: Balada o obešencih
Roman o Tristanu in Izoldi
Burka o jezičnem dohtarju
Brižinski spomeniki
Petrarca: O blažen bodi čas pomladnih dni
Michelangelo Buonarroti: O noč, o mračni čas
Boccaccio: Novela o sokolu
Boccaccio: Andreuccio iz Perugie
Boccaccio: O bistroumni Filipi
Cervantes: Don Kihot
Shakespeare: Hamlet
Shakespeare: Romeo in Julija
La Fayette: Kneginja Klevska
Racine: Fedra
Swift: Gulliverjeva potovanja
Voltaire: Kandid ali optimizem
Molie`re: Tartuffe
Molie`re: Ljudomrznik
Rousseau: Julija ali Nova Heloiza
Goethe: Trpljenje mladega Wertherja
Byron: Romanje grofiča Harolda
Puškin: Jevgenij Onjegin
Goethe: Faust
Puškin: Pesnik
Lermontov: Jadro
Leopardi: Sam sebi
Heine: Lorelei
Lermontov: Junak našega časa
Poe: Maska Rdeče smrti
Stendhal: Rdeče in črno
Balzac: Oče Goriot
Flaubert: Gospa Bovary
Gogolj: Mrtve duše
Tolstoj: Vojna in mir
Dostojevski: Zločin in kazen
Zola: Beznica
Zola: Germinal
Gogolj: Plašč
Maupassant: Nakit
Gogolj: Revizor
Ibsen: Strahovi
Strindberg: Gospodična Julija
Baudelaire: Pesem o albatrosu
Baudelaire: Sorodnosti
Baudelaire: Tujec
Baudelaire: Omamljajte se!
Verlaine: Jesenska pesem
Rimbaud: Pijani čoln
Mallarmé: Nam bo nedolžni, živi in prekrasni dan
Wilde: Saloma
Čehov: Češnjev vrt
Rilke: Panter
Apollinaire: Cona
García Lorca: Vitezova pesem
Eliot: Pusta dežela
Pasternak: Hamlet
Pound: Canto
Tagore: Pesem zahvale
Cvetajeva: Življenju
Proust: Combray
Joyce: Ulikses
Woolf: Gospa Dalloway
Kafka: Preobrazba
Mann: Smrt v Benetkah
Bulgakov: Mojster in Margareta
Pirandello: Henrik IV.
Brecht: Mati Korajža
Szymborska: Radost pisanja
Plath: Črni vran v deževnem vremenu
Paz: Pred začetkom
Neruda: Nastanejo ljudje
Senghor: Črna žena
Prevert: Barbara
Hemingway: Komu zvoni
Faulkner: Svetloba v avgustu
Borges: Aleph
García Márquez: Sto let samote
Morrison: Ljubljena
Camus: Tujec
Fowles: Ženska francoskega poročnika
Süskind: Parfum
Calvino: Če neke zimske noči popotnik
Mahfouz: Pot med palačama
Sartre: Zaprta vrata
Ionesco: Plešasta pevka
Beckett: Čakajoč Godota
Williams: Tramvaj poželenje
Barnes: Prerekanja

Citiranje tipa „MLA“[uredi]

Tekoče oštevilčene opombe so za glavnim besedilom. Vanje ne vključujemo bibliografskih navedb.

Citati v besedilu so označeni z narekovaji, izpusti iz njih in prilagoditve pa z oglatimi oklepaji. Daljši citati (več kot 5 vrst) so izločeni v samostojne odstavke. Vir citata je označen v oklepaju na koncu citata. Kadar avtorja citata navedemo v sobesedilu, v oklepaju na koncu citata zapišemo samo strani: (42–48). Kadar je avtor citata imenovan v oklepaju, med avtorjem in stranjo ni ločila: (Pirjevec 42–48). Več enot istega avtorja označimo s skrajšanim naslovom v oklepaju: (Pirjevec, Strukturalna 42–48).

V bibliografiji na koncu članka so podatki izpisani po standardih MLA:

  • za samostojne knjižne izdaje (monografije, zbornike):

    Pirjevec, Dušan. Strukturalna poetika. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1981. (Literarni leksikon 12).

  • za članke v periodičnih publikacijah (torej: »letnik.številka (leto): strani.«):

    Kos, Janko. »Novi pogledi na tipologijo pripovedovalca.« Primerjalna književnost 21.1 (1998): 1–20.

  • za prispevke v zbornikih:

    Novak, Boris A. »Odmevi trubadurskega kulta ljubezni pri Prešernu.« France Prešeren – kultura – Evropa. Ur. Jože Faganel in Darko Dolinar. Ljubljana: Založba ZRC, 2002. 15–47.

  • za spletne vire (datum ogleda strani je nujen, razen v primeru, da namesto URL - tj. enoličnega krajevnika vira - uporabimo DOI [1] ali URN [2]):

    Škulj, Jola & Vaupotič, Aleš. »Spletišče Evropske mreže za primerjalno literarno vedo (REELC/ENCLS) kot raziskovalna platforma literarnih ved.« Vloge središča - konvergenca regij in kultur: Slovenski slavistični kongres 2010. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, 2010. 470-3. Print. 9. februar 2011 <http://black2.fri.uni-lj.si/humbug/files/papers/Skulj%20in%20Vauptic%20REELC%20kot%20raziskovalna%20platforma.doc>.


← Nazaj na Slovensko vikiverzo

  1. ^ http://en.wikipedia.org/wiki/Digital_object_identifier, http://www.doi.org (21. 2. 2012)
  2. ^ Kragelj, Matjaž, Krstulović, Zoran, Musek, Tine. »URN - preprosto uporaben.« Knjižničarske novice 19.6-7 (2009). URN:NBN:SI:DOC-SIW8U1SR pri http://www.dlib.si