Hribar, Liza
LIZA HRIBAR (*21. 4. 1913, Celovec, † 9. aprila 1996, Golnik pri Kranju), kiparka
[uredi]ŽIVLJENJE IN DELO
[uredi]Liza Hribar se je rodila kot Elizabeta Obereigner očetu Henriku, stotniku, in mami Elzi Obereigner Kastl, slikarki, v Celovcu, kamor je bil Lizin oče pred prvo svetovno vojno službeno nameščen. Vse do poroke so jo klicali Lizelot. Z materjo sta se v Ljubljano vrnili že leta 1915, ker je oče umrl v boju ali v ruskem ujetništvu.
Osnovno in srednjo trgovsko šolo je obiskovala v Ljubljani, hkrati pa je obiskovala večerne umetnostne tečaje na »Probudi« (sedanji Srednji tehniški šoli v Lj.) in sicer večerni akt pri Saši Šantlu in Mirku Šubicu, slikarski tečaj pri Henriki Šantel in kiparski tečaj pri Antonu Severju. Leta 1931 je odšla na Dunaj in študirala na Wiener–Frauen–Akademie. Študij je zaključila leta 1936 in se nato študijsko izpopolnjevala v Parizu pri Venu Pilonu. Tistega leta je potovala tudi po Nemčiji in Italiji. Poleti 1938 se je učila rezbarjenja pri rezbarju Janezu Resmanu v Radovljici.
Leta 1939 se je Liza poročila z Zoranom Hribarjem, od tedaj so jo vsi poznali le še pod »umetniškim imenom« Liza Hribar. V zakonu so se rodili štirje otroci. Kiparkino zasebno življenje je hudo zaznamoval čas po drugi svetovni vojni. Liza in njen mož sta bila obsojena na Nagodetovem procesu. Liza je bila pogojno obsojena, mož pa je šest let preživel v zaporu. Liza je morala sama s svojimi deli vzdrževati sebe in otroke.
Kot kiparka je upodabljala v glini, bronu in lesu. Portretirala je svoje lastne otroke: Moniko, Aleša in Angeliko Hribar in nekatere druge otroke ljubljanskih meščanov. Najbolj poznane so njene »Kroparske jaslice«, ki so prišle tudi na božično znamko Slovenije leta 1997. Naredila je še veliko drugih majhnih družinskih jaslic in večjih cerkvenih jaslic. Pozneje je poleg mnogih »uporabnih« predmetov kot so svečniki, figure, ki nosijo stenske ali namizne luči, rojstna (horoskopska) znamenja, delala tudi upodobitve Marije, svetnikov, angelov in križev pot.
Liza je ilustrirala zbirko otroških pesmi Lili Novy, ki je bila prijateljica njene matere, Majhni ste na tem velikem svetu (izšla 1973) ter prispevala nekaj ilustracij za Ciciban.
Umrla je 9. aprila 1996 v bolnišnici na Golniku pri Kranju, pokopana pa je v Ljubljani na Žalah v Hribarjevi družinski grobnici.
ZAPISI PRAVLJIC
[uredi]Liza Hribar je zapisala dve pravljici po pripovedi varuške Micke, ki je varovala njene otroke. Liza ju je poimenovala s skupnim naslovom »Mickine storjice« in ju tudi ilustrirala.
BIBLIOGRAFIJA
[uredi]- Mravljica – Kavljica (Ciciban, Leto 1 (1945/46), št. 1)
- O volku in lisici (Ciciban, Leto 1 (1945/46), št. 5)
VIRI
[uredi]- Šelih, A. [et al.](2007). Pozabljena polovica: portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem. Ljubljana: Tuma: SAZU.
- podatki gospe Angelike Hribar.