Fran Zwitter: Anton Tomaž Linhart in njegovo zgodovinsko delo
Fran Zwitter: Anton Tomaž Linhart in njegovo zgodovinsko delo[uredi]
Članek o Linhartu je izšel leta 1957 v reviji Naša sodobnost (letnik 5, številka 1). Napisal ga je slovenski zgodovinar Fran Zwitter.
Povzetek članka[uredi]
Avtor članka govori o življenju Antona Tomaža Linharta in njegovih zaslugah ter o Linhartu kot zgodovinarju in zgodovini slovenskega jezika.
Ključni pojmi[uredi]
• Anton Tomaž Linhart: zgodovinar, znanstvenik ...
• Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel Južnih Slovanov Avstrije
• kranjščina
Analiza članka[uredi]
Fran Zwitter najprej opisuje življenjsko pot prvega slovenskega zgodovinarja in dramatika Antona Tomaža Linharta (šolanje ter mnoge poklice, ki jih je opravljal) in tudi uspehe na tej poti - za ustanovitev licejske knjižnice, ki je predhodnica NUK-a, je zaslužen predvsem Linhart. Nato se avtor osredotoči na njegov svetovni nazor; bil je prosvetljenec (nasprotnik menihov) in pripadnik prostozidarjev. Glavni pomen pa naj bi imel na področju kulturnega ustvarjanja, in sicer od leta 1781 naprej, ko se je pridružil Žigi Zoisu in se razvijal kot nemško-kranjski pesnik. Avtor se bolj kot slovenskima dramama (Ta veseli dan ali Matiček se ženi ter Županova Micka) posveti v nemščini napisanemu dvodelnemu Poskusu zgodovine Kranjske in ostalih Južnih Slovanov Avstrije in s tem Linhartu kot zgodovinarju. Obsežen del članka obravnava zgodovino slovenskega jezika v slovenskih deželah, predvsem kranjščine - temu se je Linhart tudi posvetil. Njegov Poskus zgodovine je ostal nedokončan zaradi smrti.
Zaključek[uredi]
Avtor zaključi z besedami: "Linhart je bil v 18. stoletju edini znanstvenik slovenskega preporoda in v tem je njegov pomen."