Feliks Anton Dev

Iz Wikiverza

DEVOVI EPIGRAMI V PISANICAH[uredi]

Članek o Devovih epigramih v Pisanicah je izšel leta 2005 v reviji Jezik in slovstvo.

Povzetek članka[uredi]

Članek obravnava oblikovne značilnosti in značaj desetih Devovih epigramov.

Ključne besede[uredi]

Feliks Anton Dev, epigram, Epigrama, Na Škarkona, Gartroža inu mrcisa, Na prazne obete, Na Pavlo, Na eno sramožlivo ženo, Na enega gologlavca, Na skopina, Na enega namernega obiskavca, Napis na pokopnici enega psa

Analiza članka[uredi]

Avtor nam na začetku navede kje so objavljeni Devovi epigrami. Feliksa Antona Deva oz. Janeza Demascena Deva naziva kot meniha in urednika almanaha. Prvi epigram, ki ga analizira je Epigrama, ki je izšel v prvem zvezku Pisanic leta 1779. Epigram se razlikuje od ostalih, ker je edini namenjen določeni osebi (cesarju). Prvi je tako kot vsi ostali napisan v celotni obliki. Poleg vsebine je spisana metrična oblika. Avtor nam predstavi v kakšnem zaporedju si sledijo jambi in troheji. Poleg metrične sheme je dodana rima. Izvemo, da je aleksandrinec Devova najbolj priljubljena verzna oblika. Avtor podaja tudi razliko med Devovim in Hanckejevim aleksandrincem, po komer je Dev prevzel to obliko. Drugi omenjeni epigram je Na Škarkona iz leta 1780. Sledi mu Gartroža inu mrcisa. Izvemo da gre za ženski dialog. Poleg epigramov, ki so izšli v Pisanicah so analizirani tudi tisti, ki so ohranjeni v rokopisu za četrti zvezek Pisanic. Sledijo si v sledečem zaporedju: Na prazne obete, Na Pavlo, Na eno sramožlivo ženo, Na enega gologlavca, Na skopina in Na enega namernega obiskavca. Zadnji obravnavani epigram je Napis na pokopnici enega psa izdan leta 1780. Slednjemu je pripisana posebna kitična oblika. Na koncu avtor poda še nekaj značilnosti o Devovi epigramatiki in o tem, kdo se je zgledoval po njem.

Vir[uredi]

Peter Svetina, Devovi epigrami v Pisanicah, Jezik in slovstvo, letnik 50, št. 6, nov.-dec. 2005, 63-70