Enainštirideseto

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search
Enainštirideseto  
Avtor Janez Vipotnik
Država Slovenija
Jezik slovenščina
Založnik redna knjiga Prešernove družbe v Ljubljani
Datum izida 1977
Subjekt slovenska književnost
Žanr partizanski roman
Vrsta medija tisk
Št. strani 276, 19 poglavij
Klasifikacija
COBISS ID 770590
UDK 821.163.6-311.6

Roman slovenskega politika, novinarja in pisatelja Janeza Vipotnika Enainštirideseto (1977) govori o študentu gradbeništva, ki bi nadvse rad postal partizan.

Zgodba[uredi]

V zgodbi se prepletajo spomini in resničnost. Študent gradbeništva Boris z nekdanjim sošolcem iz Realke popiše Univerzitetno knjižnico v Ljubljani z napisi, kot sta »Živela OF« in »Živela KP«. Zaradi vojne je vedno manj študentov na predavanjih. Boris dobi od Frenka (OF) nalogo preveriti Zvoneta Pavliča, ki naj bi izdajal. Včasih ga je inštruiral. Boris se spominja Zvonetove bogate, a stiskaške družine, kjer je namesto konkretne večerje dobil le kavo in kruh. Zvone mu pove, da dela pri italijanski policiji in zasluži šestnajst tisoč lir na mesec za prenašanje sporočil, preslikavanje materiala, iskanje slik komunistov. Zraven želi zvabiti Borisa, da bi preveril ljudi na univerzi, dobil bi dobro plačilo, štipendijo in šolanje v Italiji. Boris je zgrožen nad Zvonetom. Naslednjič mu Zvone pove, kako bo izigral Žida, ki žrtvuje denar, da bi rešil zaprtega brata, nato pa oba poslal v taborišče.

Frenk Borisu naroči likvidacijo Zvoneta. Boris se upre, saj ne more ubiti nekdanjega prijatelja. Še naprej se druži z njim, da bi izvedel čim več. Italijani so legitimirali moške. Borisa bi skoraj pridržali, a so se premislili. Boris sklene ubiti Zvoneta. Izve, da sodeluje pri izseljevanju ljudi z Gorenjske v Bosno, pri tem pa po hišah pokrade denar in hrano, nato pa še ljudem pobere nakit, ki ga imajo na sebi. Zvone odpotuje v [Nemčija | Nemčijo].

Mlada in lepa Živa, Frenkova namestnica mu sporoči, da ga bodo sprejeli med vosovce, nato pa bo lahko odšel med partizane. Naloga vosa je, kaznovati narodne izdajalce. Njegova skupina ima akcijo za Bežigradom, kjer v vili streljajo sovražnike, Boris pa jih je čakal v avtu. Dobijo novega vodjo–Mirka. Ponoči je spet racija, skrijejo se v brivnico. Boris pripoveduje, kako je bilo, ko se je začela vojna, kako je bil kot prostovoljec velikokrat zaničevan, pa vendar je imel srečo, da je preživel. Racija gre mimo, Nace, Boris, Jože in Viktor pa ostanejo varni.

Boris dobi nalogo ubiti žensko, ki živi blizu Delavskega doma in ima italijanskega ljubčka, ki mu izdaja. Ta misel ga preganja, spomni se rajne sestrice in družine. Starše in brata so izselili. Izvede umor, žensko ustreli, ko pride domov iz Delavskega doma. Naslednji dan bi moral odvreči bombo v italijansko restavracijo pri Levu. Upre se, saj ima obraz čisto zabuhel zaradi bolečega zoba, člani se postavijo na njegovo stran. Mirko znori, Marko Mirku zagrozi. Namesto Borisa Viktor izvede akcijo. Še isti dan popoldne se dobita Mirko in Boris v Šiški. Boris je nezaupljiv, zato s sabo vzame pištolo. V bližini je dogajanje spremljal Marko, ne da bi ga Boris za to prosil.

Naslednji dan so ubili Markota. Boris bi se moral dobiti s Štefom za krušne karte, a namesto tega ga primejo, ga zaprejo v gasilski dom in odpeljejo na policijo. Dolgo je bil tam, nato se mu opravičijo in lahko odide. Izve, da se je to zgodilo zaradi člana neke druge vosovske skupine, ki je izdal svoja sodelavca. Vosovska akcija na sodišču, večkrat so jo že poskusili izvesti, a neuspešno, saj jih je med oboroževanjem na sodišču zalotil uradnik.

Borisa so sprejeli za člana partije. Viktor izve, da Mirko obiskuje žensko, ki bi jo morali že ubiti. Boris se Živi izpove. Obljubita si, da se po vojni še srečata. Boris gre k partizanom, to izkušnjo si je bolj predstavljal kot skavte s šotori, tam pa spi na praproti in travi, ki si ju nabere čez dan ter ovit v odejo. Določijo ga za stražarja, z drugimi novinci trenira, kako razstaviti in sestaviti puško, kako ravnati če sovražnik zavzame tabor. Vesel je, da končno nekam spada. Frenk mu pride sporočit, da so Zvoneta ustrelili, prav tako Mirka. Sonce zahaja, prihaja večer, ki napoveduje lepo vreme.

Diplomsko delo[uredi]

  • Majda Hacin: Problem odnosa snov - doživetje pri pisateljih partizanske proze: Milanu Gučku, Radku Poliču in Janezu Vipotniku. Ljubljana, 1980.

Radijska igra[uredi]

  • Janez Vipotnik. Enainštirideseto: Radijska igra. Ljubljana: Radiotelevizija, 1982. 349–50. COBISS