Ema Bovary in Agata Ema Schwarzkobler

Včerajšnji film tedna na prvem TV-programu je bila sveža ekranizacija Flaubertovega romana Madamme Bovary (režija Didier Bivel 2021) z lepo Camille Metayer v glavni vlogi. Roman je izšel leta 1856 v La Revue de Paris, njegov nemški prevod je najti v katalogu izposojne knjižnice ljubljanskega knjigarja Giontinija že leta 1860, izvodi knjige v francoščini, nemščini in angleščini v slovenskih knjižnicah pa pričajo, da so pri nas roman v 19. stoletju brali. Manj so o njem pisali. 1888 ga je omenjal Franc Svetič v članku o naturalizmu, objavljenem v Ljubljanskem zvonu, 1913 je Rudolf Andrejka v Domu in svetu premišljal, da bi bil prevod v slovenščino zanimiv samo za literarne gurmane, Albin Ogris pa se je v Vedi razgovoril o terminu bovarizem, ki mu ni uspelo priti v slovenski slovar, pomenil pa mu je 'lastnost človeka, da dojema sebe drugače, kot je v resnici'. 1914 je v tržaški Edinosti začel izhajati slovenski prevod pod naslovom Madame Bovary, brez imena prevajalca. Objava avtorja iz države, s katero je Avstro-Ogrska pravkar stopila v vojno, je bilo politično dejanje. Naslednje leto je v založbi Omladine roman izšel v knjižni obliki pod naslovom Gospa Bovaryjeva, prevod je podpisal Vladimir Levstik; nisem preveril, ali gre za isti  prevod kot v Edinosti. Levstikov prevod so obilno ponatiskovali (1931, 1953, 1964, 1982, 1986, 1996 itd.). 1998 je roman na novo prevedla Suzana Koncut pod naslovom Gospa Bovary; tudi ta prevod je bil za potrebe šolskega berila večkrat ponatisnjen.

Ko sem se pred leti razpisal o osebah iz Tavčarjeve Visoške kronike, sem pri Polikarpu špekulativno posumil, da si je Tavčar to nenavadno ime izbral tudi iz tihega nasprotovanja Ivanu Cankarju, ki je ime Polikarp na dveh mestih obložil z negativnim pomenom. Pri drugem osebnem imenu Agate Eme Schwarzkobler pa sem pomislil na edino slovensko svetnico Hemo (Emo) Krško, ki bi Tavčarja lahko spodbudila, da je Agati pritaknil še ime Ema. Tavčarjeva literarna imena so pogosto pomenljiva. Po ogledu včerajšnjega filma dodajam, da bi bilo čisto v skladu s Tavčarjevo namero brisanja stigme z negativnih imen, če mu je pri izbiri imena glavne junakinje v Visoški kroniki šlo po glavi tudi ime Flaubertove škandalizirane prešuštnice Eme Bovary. Tavčar je prepoznaven zaradi svoje izrazite naklonjenosti do ženskih literarnih likov: vse ženske osebe v Visoški kroniki so pozitivne. Tudi film o Emi Bovary so včeraj predvajali ob mednarodnem dnevu žensk z jasnim ženskim emancipatoričnim sporočilom.

Slovlit 9. 3. 2023

• Nazaj v Objave: Miran Hladnik