Ekskurzija na Gorenjsko

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search
Kranj
Slika:Kranj-Preseren.jpg
Prešernov spomenik v Kranju
Triglavska severna stena
Slika:Slovenski planinski muzej.JPG
Planinski muzej v Mojstrani
Finžgarjeva domačija v Doslovčah
Bled

Kranj, Žirovnica, Mojstrana[uredi]

(Sobota 7. julija 2012)

Kranj, ki je upravno in gospodarsko središče Gorenjske, je iz Ljubljane oddaljen 30 kilometrov, premalo za nastanek samostojnega kulturnega središča. Dvakrat tedensko sicer izhaja lokalni časnik Gorenjski glas, ne premore pa Kranj večje založbe. Od kulturnih inštitucij sta tu profesionalno Prešernovo gledališče in regionalna Mestna knjižnica, medtem ko filmskih dvoran v lasti veletrgovine Tuš ne vidimo več v okviru kulture, ampak razvedrila, tako kot tudi atletskega stadiona, plavalnega bazena in drugih kranjskih športnih kapacitet ne. Gorenjski muzej promovira lokalno in regionalno kulturno dediščino. V kranjsko preteklost bomo vstopili skozi Prešernov gaj z grobovi pesnikov Franceta Prešerna in Simona Jenka ter spomenikom slovenskih žrtev italijanskega fašističnega nasilja 1930. V nadaljnjih dveh urah bomo prehodili staro mestno jedro najprej pod zemljo, skozi rove, ki so jih pred drugo svetovno vojno in med njo izkopali pod Kranjem, nazaj grede pa še po površini, kjer bomo pokukali skozi okna tukajšnjih galerij in v gotsko cerkev sv. Kancijana na Glavnem trgu, vstopili v Prešernovo zadnje stanovanje, ki je danes muzej, in fotografirali njegov spomenik pred gledališčem; Kranj se ponosno predstavlja kot Prešernovo mesto.

S Prešernom je zaznamovan tudi naš drugi postanek na popotovanju proti severozahodu, na Poti slovenske kulturne dediščine pod Karavankami, vendar bomo njegovo rojstno hišo v vasi Vrba tokrat izpustili in raje prisluhnili turističnim vodnikom iz Žirovnice, ki bodo predstavili še druge znamenite osebnosti tega konca. Do rojstne hiše pisatelja Frana Saleškega Finžgarja v bližnjih Doslovčah, čigar 50-letnico smrti pravkar slovesno obhajajo, se bomo celo zapeljali.

Sredi dneva bomo v gostilni Osvald poskrbeli za telo. Po kosilu nam bo slabe pol ure vzela cesta od tod do vasi Mojstrana, ki je izhodišče za planinske ture in alpinistične vzpone v Julijce in lokacija Planinskega muzeja Slovenije. Ker so gore ena izmed slovenskih identitetnih točk, si ga bomo pustili razkazati, nakar gremo ob lepem vremenu z avtobusom še deset kilometrov globlje v dolino Vrat in v polurnem sprehodu mimo Aljaževega doma do točke, kjer se odpre pogled na mogočno Triglavsko severno steno; ob gršem vremenu bo občudovanje Severne stene nadomestil pogled na bližnji slap Peričnik ali pa se bomo iz Mojstrane podali nazaj v civilizacijo in raje napravili postanek na Bledu, ki na turističnih plakatih najpogosteje reprezentira Slovenijo.

Ker se je dan medtem nagnil k večeru, za pot na Blejski grad ali veslanje na otok ne bo časa, pač pa za postopanje ob jezeru ali za kremno rezino v restavraciji ob hotelu Toplice. Če bo še dovolj svetlo, sedemo na katero izmed klopi ob sprehajalni poti in si v seminarskem zborniku v miru preberemo predavanje o gorenjskih pisateljih, o katerih na ekskurziji nismo utegnili spregovoriti.


Pripravljeno za Ideologije v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi: 48. SSJLK: Zbornik predavanj. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. --Hladnikm (pogovor) 10:14, 3. junij 2012 (CEST)