Eduard C. Lindeman

Eduard C. Lindeman (9. 5. 1885 - 13. 4. 1953) je bil ameriški andragog, poznan po svojih pionirskih prispevkih v izobraževanju odraslih. V svoji knjigi Pomen izobraževanja odraslih je predstavil veliko pojmov sodobnega izobraževanja odraslih.

Življenje

Eduard Christian Lindeman se je rodil v St. Clairu v Michiganu, bil je eden izmed desetih otrok nemških priseljencev, Fredericka in Frederike (von Piper) Lindemann. V zgodnji mladosti je osirotel in opravljal različna priložnostna dela med tem pa le občasno obiskoval šolo. Pri 22 letih je bil sprejet na Michigan State College, njegove bralne in pisne sposobnosti pa so bile precej pod povprečjem. Kljub temu je kot dodiplomski avtor napisal eseje, poezijo, uvodnike in igro s štirimi dejanji. Lindeman je prav tako napisal eno izmed prvih knjig o razvoju skupnosti, bil je zgodnji raziskovalec skupinskega dela, prizadeval pa si je tudi za širjenje ljudskega izobraževanja (popular education). Bil je pionir na mnogih področjih in sicer: kot pionir družboslovec je bil naklonjen tako znanosti kot družbi in njenim procesom ter pionir v izobraževanju odraslih in socialni filozofiji.

Poklicna kariera

Po kolidžu je Lindeman delal kot izobraževalec mlajših in odraslih, v različnih okoliščinah, vključno s čikaškim YMCA in klubom 4-H, bil pa je tudi predsednik ameriške komisije za državljanske svoboščine Akademska svoboda. Kmalu po tem, ko se je leta 1926 pridružil Newyorški šoli za socialno delo, je objavil svoje veliko delo o izobraževanju odraslih, Pomen izobraževanja odraslih. Med tem dosežkom in upokojitvijo leta 1950, je Lindeman objavil približno 204 člankov, 107 recenzij knjig, 5 knjig, 16 monografij in 17 poglavij v drugih delih. Bil je urednik štirih knjig, pri eni knjigi si je delil skupno avtorstvo in opravil vsaj 44 predavanj, od katerih je ostalo nekaj pisnih zapisov.

Izobraževalna filozofija

Trije glavni viri, iz katerih je Lindeman črpal večino svojih intelektualnih konstrukcij, so bili: ameriški filozof/psiholog/pedagog John Dewey; danski filozof/izobraževalec/teolog N.F.S. Grundtvig; in pisatelj/filozof Ralph Waldo Emerson. Lindeman je tako zelo občudoval Danske ljudske srednje šole, da se je občasno tudi sam poimenoval kot otrok danskih priseljencev, čeprav sta bila oba starša Nemca (https://www.youtube.com/watch?v=15yme8VbjwM). Kot prijatelj in sodelavec Johna Deweya je Lindeman z njim delil skrb za socialno pravičnost, vero v možnosti izobraževanja in človeškega delovanja ter globoko zavezanost demokraciji. Njegove ključne predpostavke o učečih se odraslih so bile:

• Odrasli so motivirani za učenje, ko izkusijo potrebe in interese, ki jih bo učenje zadovoljilo.
• Orientiranost odraslih k učenju je življenjsko usmerjena.
• Izkušnja je najbogatejši vir učenja odraslih.
• Odrasli imajo globoko potrebo po samostojnem vodenju.
• Individualne razlike med ljudmi s starostjo naraščajo.

Lindemanova vizija za izobraževanje se ni navezovala na učilnico in formalni kurikulum, temveč je vključevala skrb za izobraževalne možnosti vsakdanjega življenja; nepoklicne ideale; situacije, ne šolske predmete; in izkušnje ljudi. Na izobraževanje je gledal kot na življenje. Vse življenje se učimo, zato izobraževanje ne more imeti konca. Lindeman je menil, da je izobraževalni sistem narejen tako, da učitelji in šolski predmeti zavzemajo primarno mesto, učenci pa sekundarno, med tem ko bi moralo biti ravno obratno. V konvencionalnem izobraževanju se mora učenec prilagoditi ustaljenemu učnemu načrtu; v izobraževanju odraslih pa je učni načrt zasnovan glede na potrebe in interese učečih se. Verjel je:

• Da bi izobraževanje moralo potekati sočasno z življenjem.
• Da bi se moralo gibati okoli neakademskih in nepoklicnih idej.
• Da bi se moralo začeti z življenjem učečih se.
• Da bi na izkušnje učečih se morali gledati kot na najbolj dragoceni vir izobraževanja.

Zanimivo je omeniti, da Lindeman ni dihotomiziral izobraževanja odraslih nasproti izobraževanju mladih, temveč odrasli nasproti "konvencionalnemu" izobraževanju. Posledica tega je, da se tudi mladostniki lahko bolje učijo, če se upoštevajo njihove potrebe, interesi, življenjske situacije, izkušnje, koncepti sebe in razlike med posamezniki. Lindeman je nadalje izrazil svoje stališče tako, da je zapisal: "Le tisti, ki so ponižni, postanejo dobri izobraževalci odraslih. V razredu odraslih izobraževancev štejejo izkušnje učečih se toliko kot izobraževalčevo znanje...včasih je težko odkriti, kdo se največ nauči, izobraževalec ali izobraževanci."

Na slavnostni večerji leta 1953, zadnjem letu Lindemanovega življenja, je Malcolm Knowles Lindemana oznanil kot vodilnega na svojem področju, h kateremu so se mlajši organizatorji novega Združenja za izobraževanje odraslih konsistentno in samozavestno obračali po navdih, moralno podporo in modre napotke.

Ralph Waldo Emerson se z Lindemanom poveže z objavo esejev: "Druga serija 1844".Ta serija nakazuje moralno področje in verjetno bolj globoko spremembo, ki se je že zgodila v Emersonovem pojmovanju človeštva kot "udeleženca" v naravi.

Lindeman je imel "dosledno odločenost, da se človeških problemov nikoli ne loči od filozofskega premisleka" in zahteval, da jih tudi stroka ne loči.

Citati

"...pristop k izobraževanju odraslih bo potekal na podlagi situacij in ne učnih predmetov."

(Lindeman 1926/1961, "The Meaning of Adult Education")

Izobraževanje odraslih je skupni podvig v neavtoritarnem, priložnostnem učenju, katerega glavni namen je odkriti pomen izkušnje; iskanje uma, ki sega do korenin predsodkov, ki oblikujejo naše ravnanje; tehnika učenja za odrasle, zaradi katere poteka izobraževanje sočasno z življenjem in s tem življenje dvigne na stopnjo eksperimenta.

What is Adult Education? (1925)

Majhne skupine ambicioznih odraslih, ki si želijo ohraniti svoj um svež in živahen; ki se začnejo učiti s soočanjem s pomembnimi situacijami; ki "vrtajo" v rezervoarje svojih sekundarnih dejstev; ki jih v razpravi vodijo izobraževalci, ki so prav tako iskalci modrosti: to predstavlja temelje za izobraževanje odraslih in sodobno iskanje smisla življenja.

The Meaning of Adult Education (1926)

Vsaka družbena akcijska skupina bi morala biti hkrati tudi skupina za izobraževanje odraslih, in grem celo tako daleč, da verjamem, da vse uspešne skupine za izobraževanje odraslih prej ali slej postanejo družbeno akcijske skupine.

The Sociology of Adult Education (1945)

Knjige

• Social Discovery: an approach to the study of functional groups. (1924)
• The Meaning of Adult Education. (1926)

Viri in literatura

• Brookfield, S. (1987). Learning democracy: Eduard Lindeman on adult education and social change. Bechenhan, Kent: Croom Helm.
• Knowles, M. S., Holton III, E. F., Swanson, R. A. (2005). The adult learner: the definitive classic in adult education and human resource development.
• Leonard, L. E. (1990). Friendly rebel: a personal and social history of Eduard C. Lindeman. Adamant, Vermont: Adamant Press.
• Lindeman, E. C. (1925). What is adult education? Unpublished manuscript, Columbia University, Butler Library Lindeman Archive, New York.
• Lindeman, E. C. (1925). "Adult education: a creative opportunity." Library Journal, 50, 445-447.
• Lindeman, E. C. (1925). "Adult education." New Republic, 54, 7-8.
• Lindeman, E. C. (1925). The meaning of adult education. New York: New Republic. (Republished in 1961 by Harvest House.)
• Lindeman, E. C. (1945). "The sociology of adult education." Education Sociology, 19, 4-13.
• National-Louis University: Eduard Lindeman
• Smith, M. K. (1997, 2004). "Eduard Lindeman and the meaning of adult education," The encyclopaedia of information education.
• Stewart, D. (1987). Adult learning in America: Eduard Lindeman and his agenda for lifelong education. Malabar, Florida: Krieger.

Zunanje povezave

• Eduard Christian Lindeman
• Informal Education: Eduard Lindeman - dober pregled Lindemanove filozofije
• Eduard C. Lindeman Papers