Dvajset let slovenskega spleta in slovenistika

Avgusta 1994 sem se s Fulbrightovo štipendijo z družino odpravil na enoletno študijsko bivanje na KU v Lawrence, Kansas, in tam se je vse začelo. 27. novembra 1994 sem pisal v Ljubljano Mateji Hočevar, tehnični urednici Slavistične revije glede »dostopnosti sinopsisov SR v racunalniski mrezi. Treba bi bilo obrniti se na Marka Martinca na IJS ali na Sandija Kodrica prav tam. Dostopni bi bili v WWW (World Wide Web) vsem, ki bi jih to zanimalo. Revija Slovene Studies ima tam ze osnovne informacije, lepo bi bilo, da bi jih imela tudi SR. In svetovljansko!« Z Martincem me je povezal vodja računalniškega oddelka na IJS Mišo Alkalaj, z njim pa sem prišel v stik bodisi kot avtor priročnika Slovene for Travelers, ki ga je Alkalaj želel na slovenskem spletu (spominjam se tudi njegove ideje, da bi se tujci na spletu seznanili s Slovenijo in slovenščino preko humoresk Frana Milčinskega), bodisi preko zvez, ki jih je gojil z ameriškimi slavisti, recimo Joeom Conradom. 23. februarja 1995 sem takole pisal Martincu:

From: KUHUB::MHLADNIK 23-FEB-1995 21:29:44.92
To: IN%"mark.martinec@ijs.si"
CC: MHLADNIK
Subj: Slovenska literatura na WWW
Pozdravljen,
v mrezi bi bilo lepo videti tudi kaksno informacijo o slovenski literaturi in literarni vedi na FF, ceprav je FF tako humanisticno konservativna, da na WWW se svojega poglavja nima. Prispeval bi lahko homepage, kazalo in tujejezicne povzetke razprav v Slavisticni reviji (4-krat letno), za FTP pa tudi cele komprimirane razprave, vsaj tiste, ki nimajo prevec posebnih znamenj in akcentov. Imam tudi nekaj poskeniranih klasikov od Kersnika dalje in seveda vso svojo strokovno pisarijo. Zanima me, kako je kaj s prostorom za te stvari. Besedila bi rad sam uredil, vendar nimam s HTML-jem nobenih izkusenj - vesel bom tvojega pouka in napotkov.
Lep pozdrav iz pomladansko toplega Kansasa
Miran

Mark Martinec je bil ideji naklonjen:

From: IN%"Mark.Martinec@nsc.ijs.si" "Mark Martinec" 24-FEB-1995 07:31:12.19
To: IN%"MHLADNIK@KUHUB.CC.UKANS.EDU"
CC:
Subj: RE: Slovenska literatura na WWW
Return-path: <Mark.Martinec@nsc.ijs.si> Received: from kanin.arnes.si by KUHUB.CC.UKANS.EDU (PMDF V4.3-11 #9008) id <01HNF49BU7N48X4ME4@KUHUB.CC.UKANS.EDU>; Fri, 24 Feb 1995 07:31:10 -0600 (CST) Received: from uhura.ijs.si by kanin.arnes.si with SMTP using DNS (PP) id <14838-0@kanin.arnes.si>; Fri, 24 Feb 1995 14:19:54 +0100 Received: from cathy.ijs.si by uhura.ijs.si with SMTP using DNS (PP) id <16780-0@uhura.ijs.si>; Fri, 24 Feb 1995 14:19:51 +0100 Received: from CATHY.IJS.SI by CATHY.IJS.SI (PMDF V4.3-10 #8779) id <01HNFIIN2FCG000SH4@CATHY.IJS.SI>; Fri, 24 Feb 1995 14:19:46 +0001 Date: Fri, 24 Feb 1995 14:19:45 +0001 From: Mark Martinec <Mark.Martinec@nsc.ijs.si> Subject: Re: Slovenska literatura na WWW To: MHLADNIK@KUHUB.CC.UKANS.EDU Message-id: <01HNFIIN417M000SH4@CATHY.IJS.SI> X-VMS-To: IN%"MHLADNIK@KUHUB.CC.UKANS.EDU" MIME-version: 1.0 Content-type: TEXT/PLAIN; CHARSET=US-ASCII Content-transfer-encoding: 7BIT
Res zgleda, da so v Kansasu boljsi pogoji za studij slovenscine, kot doma.
Malo sem se pogovarjal z Misom (Vladimir Alkalaj, nas sef, menda se poznata). V splosnem sicer ne oddajamo svojega prostora, vendar lahko premostimo odsotnost FF na Webu zacasno pri nas, se posebej, ker ponujas zanimive reci in si pripravljen vzdrzevati zadevo.
HTMLja vsega skupaj ni veliko, pomembnih ukazov je le pol ducata. Predlagam, da za zacetek preletis kaksen kratek prirocnik (na nasem http://www.ijs.si/index-www.html je par kazalcev na npr 'HTML Primer', 'Quick Reference' ipd). Za 'gladko' besedilo bos potreboval le <Hn> (header),
(new paragraph) in <A> (kazalec na drug dokument), morda se in (bold, italic), vse ostalo te vsaj v zacetku ne zanima. Vsekakor sem pripravljen pomagati - pogledati tvoje dokumente in dati kaksno pripombo in nasvet. Ne bi smelo biti tezko avtomatsko predelati knjige v uporaben HTML. Obstaja pa tudi LaTeX --> HTML konverzijski program, ki resuje probleme posebnih znakov, akcentov, formul, ipd tako, da jih vkljuci v besedilo kot slike. Resitev je le zasilna, vendar bolje kot nic. Za knjige sta se dve varianti: ponudis jih kot DVI (TeXov device-independent format) ali pa kot PostScript datoteke. Se najvecji problem so sumniki. WWW predpisuje ISO Latin 1, tako da so vse goljufije s ~{`, PC code pages in ISO Latin 2 znaki le goljufije, ki niso splosno uporabne. V nasih dokumentih uporabljamo v glavnem zapis: "c "s "z . Predlagam, da se da' vse dokumente na WWW, ne pa dela njih na FTP - tako nam bo prihranjeno administriranje dveh streznikov; uporabniki po svetu, ki imajo ftp ne pa tudi WWW bralnika, pa tudi pocasi izumirajo. Na Unixu se najbrz znajdes ? Se najvec prostora bi nasel na kaksni od nasih HP delovnih postaj, ki poganja HTTPD streznik. Bi to ustrezalo ? Varianta je seveda tudi ta, da vse skupaj postavis na noge na kaksni masini v Kansasu - a najbrz je problem s prostorom. Pozdrav Mark !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! !! Mark Martinec (system manager) tel +386 61 177-3575 !! !! J. Stefan Institute, Jamova 39 fax +386 61 219-385 !! !! 61000 Ljubljana, Slovenia mark.martinec@ijs.si !! !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! http://www.ijs.si/ !!!!!

Nekaj html-ja sem že poznal, unixa pa čisto nič. Martincu sem se priporočil za pomoč in se lotil priprave strani (»doma tako ali tako za nobeno lepo svar ne bo vec casa«), tehnični urednici pa pisal:

»Jaz sem se z Markom Martincem z IJS ze menil, da dam SR tudi na mrezo, najprej povzetke in kazalo, potem pa se cela besedila, ce bodo v redu pripravljena. Ali se Vojko ze kaj spozna na e-posto, da bi to pomagal urediti ali da bo posel vsaj nadaljeval, ko bo stekel? World Wide Web je fantasticna stvar in bom z njo zastrupil studente, ko pridem, ce me seveda prej ne vrzejo s faksa ali pa me spravijo tako dalec, da grem sam stran«

28. aprila 1995 sem Martincu poročal o prvih rezultatih:

»Koncno sem se lahko lotil ht-urejevanja besedil, ki so mi dostopna. Izdelek preverjam v pc-lynxu in mosaicu, z izjemo zunanjih linkov, in tam stvari lepo kazejo; nerodno pa je, ker ne najdem nobenega lepega programa za konvertiranje ASCII-datotek v DOS-u ali v oknih. Htmlwrite je za sestavljanje besedil na novo, rtftohtm zahteva vhodno datoteko v rtf-formatu, ki ga sicer zna narediti EVA, vendar je ne znam popraviti tako, da mi ne bi odstavka udarila ob koncu vsake vrstice, vse ostalo je, kolikor sem se lahko razgledal med orodji, za unixe in druge stroje. Kar nekaj besedil imam v latexu - ali obstaja kaksen konverter latex-->html za DOS? Ustrezne .dvi datoteke imam doma, vendar bi raje dolga besedila predelal tako, da bi se bralec odlocal v kazalu, katero poglavje bo bral.
Besedil klasikov imam sicer nekaj deset, ker pa so nekatera se nekorigirana, jih bom spravljal v javnost postopoma, kazalo potencialno razpolozljivega gradiva pa je ze narejeno. Gotove so tudi domace strani za Slavisticno revijo (z nekaj dvojezicnimi kazali in povzetki za vzorec in bibliografijo zadnjega desetletja), publikacijo Slavo (podobno), za poletni seminar za tujce na FF (tudi dvojezicno), za slavisticni oddelek (v okviru tega sem uzurpiral prostor tudi zase in za svojo bibliografijo - slov. in angl. - ter clanke in knjige - v glavnem slovensko). Iz prirocnika Slovene for Travelers bom ponudil kazalo in nekaj poglavij za vzorec. Skoda da nimam ustreznih zvocnih datotek, kakor imajo to Poljaki, Rusi in Hrvatje, pa Spanci in Francozi ...
Z narekovaji za sumevce nikakor nisem bil zadovoljen, ker v slovenskih besedilih z obilico dialoga zelo motijo in bi povrhu povzrocali tezave v prihodnosti, ko jih bo treba zamenjati s cim ustreznejsim, ker jih je polno tudi v tegih. Nekaj manj bodo mogoce motile zvezdice pred c,z,s. Tezave imam tudi pri akcentih, ki jih ni na seznamu: poljski precrtani l bo /l, ceski e in r s stresico bosta *e in *r, vcasih sem uporabil tudi # pred crko, ce je bilo vse drugo ze zasedeno. Pac dalec od idealnega.
Racunam, da bom imel v 14 dnevih gotovo vse, kar sem si zastavil za cilj. Ali naj ti posljem vzorec glavnih kazal ali vse skupaj ali pocakava, da pridem v Ljubljano prve dni junija?
V slovenskem predmetnem kazalu sem predvidel za literarne reci poglavje Literature (Slovene), na SR se bo pokazalo tudi iz poglavja Linguistics, na Slovene for Travelers tudi iz Travel and Tourist Information. Ce nimas ze oblikovanega predloga, bi ti poslal ustrezne korekture za index-slo.html.«

O delu sem pisal tudi kolegu Petru Scherberju v Nemčijo, ta je navdušeno poročal Juriju Fikfaku in konec marca sem Fikfaku že sam razlagal, kako gredo stvari:

»Peter malo pretirava v svojem navdusenju. Slavisticno domaco stran (ali je to dober prevod za home page?) dela za tukajsnjo univerzo Geoff Husic in ti jo lahko posljem za vzorec, ko bo gotova, jaz pa sem od Marka Martinca na IJS dobil na posodo nekaj prostora na enem njihovem starem unixu, kamor bom lahko postavil ljubljanske slavisticne podatke, ko bom imel cas zbrati jih, predvidoma enkrat poleti. [...] Ker WWW ni hierarhicno organiziran, mi ni treba zaceti s FF in potem pocasi preiti na slovensko lit., ampak bom zacel kar pri svojih receh: gor bom dal sinopsise in povzetke SR, navodila avtorjem za oddajo clankov, slovenske klasike, kolikor sem jih sam preskeniral, svoje objavljene razprave in mogoce tudi knjige, studijski program za slovenistiko in seveda kazalke na tiste WWW strani po svetu, ki odpirajo literarno problematiko, ki me zanima. Multimedijsko ne bo, ker Jurcicevega glasu svojcas niso utegnili zabeleziti, podobno je z mpg-ji, slika bo pa morda le sem in tja kaksna - svojo sem si ze priskrbel! [...] Ko bom nasel navdusenjaka, da bo slovenisticno home page vzdrzeval, lahko povecamo apetite na JiS, SSJLK itd. Vzorec za pisanje dobis na raznih koncih, tudi med info na ljubljanskem strezniku. Ce uporabljas lynx, udari pri dokumentu, ki te zanima, vzvratno posevnico (backslash). Dobil bos tekst z vsemi html-ukazi; shrani ga s P pod $ in potem nalozi na disketo, da ti bo pri roki.«

Martinec mi je pomagal po tehnični plati:

»O programski opremi za PC ne vem prakticno nic. Konverter latex-->html obstaja za Unix, nasi fiziki ga pogosto uporabljajo, ker potrebujejo grske crke in cudne znake, kadar pisejo o subatomskih delcih.
Si se pa potrudil ! Ce pripravis dobre zvocne posnetke (npr na kaseto ali VHS HiFi trak, nevtralen govorec, dober mikrofon, brez odmevov in shumov iz sobe), imam moznost spraviti jih v racunalnik. Lahko posodim tudi snemalno opremo za krajski cas.
[Ad šumevci:] To je najresnejski problem, ki ga kratkorocno zal ne bomo resili. Dolgorocno vidim dve resitvi: - http server poslje v headerju podatek o char.set-u, viewer ga razume in preklopi font (serverji to ze danes lahko naredijo, le noben viewer tega ne uposteva) - dopolnijo HTML in dovolijo entity znake (npr &ch; &Sh; ...), tako kot so to naredili za grske (matematicne) znake v HTML3, ki so prav tako izven Latin1 nabora
Zgleda, da nam tega ne bo nihce naredil iz dobrega srca, najbrz bi bilo najucinkoviteje, da bi se kdo aktivno pridruzil snovalcem HTML ali Netscape-a.
Kot zacasno alternativo bi lahko postavil posebne crke kot slike (tako dela npr latex-->html konverter). Sicer potem niso usklajene s fontom, ki ga bralec uporablja, a vsaj izgledajo priblizno prav. Na serverju imamo lahko besedila v obeh variantah. Ker se slicice znakov nalozijo le enkrat in v eni kopiji, to casovno ne bi bil problem pri branju.
Lahko mi posljes vzorec, sicer pa bo tudi maja mimogrede konec.
Predlagam, da se cim manjkrat sklicujes na absoluten URL.
Zadevo bi dali na server www.ijs.si na podrocje /slo, pod tem pa si lahko sam izberes ime poddirektorija, npr: http://www.ijs.si/slo/language/ ali http://www.ijs.si/slo/literature/«

9. maja 1995 sem Marku poslal html-je treh začetni strani, za literarno vedo (literat.html), za slavistični oddelek (oddelek.html) in za slovensko leposlovje (leposl.html), s spremnim pismom:

»Hvala za napotke in komentar. Danes ti posljem dvoje zacetnih strani (kazal) za vzorec, drugo prinesem pes, ker sem zacel spravljati ze na drugo disketo. Netscape je precej boljsi pregledovalnik kot mosaic in dela z zapletenim stavkom bolj modro in lepse kot prejsnji. In hitreje. Kaseto s slovenskimi frazami za Slovene for travelers imam. Naredili smo jo pred leti z dobrimi govorci in solidno opremo, za drugo izdajo pa so samo poradirali fraze, ki so bile v knjigi izpuscene. Tehnicno ni idealna, je pa menda se sprejemljiva. Seveda bi rad spravil zvok tudi v racunalnik in bom vesel, ce si lahko sposodim opremo. Na videu imam tudi nekaj literarnozgodovinskih ekskurzij s Kmeclom in drugimi - ali bi bilo prevec spakljivo, ko bi za vzorec digitalizirali tudi kaksno kratko sceno, npr. popivanje na vsakoletnem popotovanju od Litije do Cateza? Le prostora to vzame strasno veliko, ceprav bi bilo dolgo samo nekaj sekund.
Na absolutni naslov bi se skliceval samo na zacetku, sicer pa predpostavljam, da bodo literarne informacije ostale na enem mestu, tudi ce bodo kdaj morale pod drugo streho.
Vse skupaj je prav lepo videti in mi je v veliko veselje. Ce bodo na FF do jeseni usposobili ucilnico, bo gradivo mogoce uporabiti tudi v pedagoske namene. Zlasti svoj zadnji clanek o elektronskih informacijah za literarnega zgodovinarja sem opremil tako, da bo bralec lahko takoj preizkusil vse citirane linke. Iz Fuka, ki je Kranjcem v kratek cas, sem dal noter le kazalo in kose spremne besede, tiste s seznamom slovenske seksualne terminologije iz zacetka stoletja. V soboto gremo z druzino na 14-dnevno potovanje do Seattla, doma pa bomo zadnjega maja. Hvala se enkrat za spodbude in gostoljubnost!«

--Hladnikm (pogovor) 19:56, 22. december 2013 (CET)

Opombe[uredi]

Tale zapis je nastal kot odgovor na anketna vprašanja Jana Jone Javorška 20. novembra 2013 o tem, »kako se je vse začelo«. Žal je sistemski inženir na RCU ob neki napaki pobrisal s strežnika vso e-pošto iz leta 1993, tako da zgodnejše dokumentacije v mojem poštnem arhivu ni.