Duhec Motimir
Duhec Motimir je rimana pravljica avtorice Bine Štampe Žmavc, z ilustracijami Damijana Stepančiča. Izdana je bila leta 2002, pri založbi Mohorjeva družba.
Obnova pravljice[uredi]
Duhci prebivajo v Duhodolju, kjer je vse prosojno, zračno in iz nevidnega blaga. Nespodobno se jim zdi, če se duhcu molekule preveč zgostijo in njegove okončine postanejo vidne. Ravno to pa se je dogajalo duhcu Motimirju. Njegove molekule so bile trde kot frnikole, zato je odšel v mesto, med ljudi, da se pozdravi. Zašel je v trgovino, na modno revijo, kjer je nepričakovano nastopil, prisostoval je kronanju lepotic in pomagal kraljici, da je ujela tatove. S tem hrabrim dejanjem je Motimir postal slaven in kraljica mu je v dar poklonila njegov bronasti kip, ki na njeni terasi straši goste. Motimir pa se je ozdravljen in neviden vrnil v Duhodolje, na drugo stran sveta.
Literarni lik[uredi]
Duhec Motimir je tako, kot ostali duhci, zgrajen iz molekul. Njegova posebnost je ta, da ne zmore nadzorovati zgoščevanje molekul, zato se mu pogosto zgodi, da postane viden. Ko se zdravi v mestu, se izkaže za poštenega in dobrosrčnega duhca, saj je vsakokrat z veseljem priskočil na pomoč.
Analiza pravljice[uredi]
Celotna pravljica je napisana v verzih in kiticah, v zaporedni rimi.
Dogajalni kraj: svet duhov (Duhodolje) in svet ljudi
Dogajalni čas: sodoben, nedoločen
Motivi: prijateljstvo, medsebojna pomoč, zahvala
Konec: srečem, saj Motimir ozdravi in se vrne med svoje duhce
Glej tudi[uredi]
Viri[uredi]
- Štampe Žmavc, B. (2002). Duhec Motimir: rimana pravljica o duhcu, ki se je preveč zgostil. Celje: Mohorjeva družba.