Duši

Aliss: Duši

(Ženski svet, št.6, junij 1924, str.173)

Zdaj duša, dvigni se v nebo,
o dvigni kakor rdeči plamen!
Zakaj še jokaš nad zemljo -
postani trda kakor - kamen!

Prišla i tebi ura bo,
ko bodo vsuli nate kamen
in vso objokano zemljo
in peli ti: »Na veke - amen!«

Analiza

Tema pesmi je bivanjska in se navezuje na vstajenje človekove duše. Pesem lahko interpretiramo na dva načina. Ali jo razumemo povsem pesimistično, češ da na Zemlji ni ostalo nič več dobrega, zato jo je bolje zapustiti, ali pa vsebuje tudi kanček upanja, da bo na onem svetu lepše kot tu, kjer je duša sedaj. Predvsem zadnji verz poudarja to drugo možnost, saj omenja večnost (»Na veke – amen!«), ki je v krščanstvu najpomembnejše, kar človek lahko doseže. Motivi so duša, smrt, objokana zemlja, kamen, najpomembnejši motiv pa je motiv vojne (»rdeči plamen« lahko pomeni vojno), pesem je namreč nastala v povojnem obdobju. Prav zato pa so tudi njeni motivi pesimistični, negativni in odsevajo gorje družbe tistega časa. Lirski subjekt bi lahko bila sama avtorica, lirski objekt pa je človekova duša.

Pesem je sestavljena iz dveh kvartin, torej se spet pojavi tradicionalnost. Prva kitica je v celoti nagovor duši, druga pa nekakšna napoved ali celo svarilo pred prihodnostjo.

Pesem nagovarja lirski objekt z besedami »Zdaj duša, dvigni se v nebo…« (apostrofa). Prisotne so primere/komparacije, npr. »o dvigni kakor rdeči plamen!« in »postani trda kakor - kamen!«. S primerami hoče poudariti lastnosti, ki jih mora duša imeti ob vstajenju- ognjevitost in trdnost. Prisotni so tudi vzkliki/eksklamacije- plamen!, kamen!, amen!

V prvi kitici se rimajo nasprotne si besede: nebo in zemlja ter plamen (kot nekaj gorečega, živega) in kamen (kot stvar brez življenja).