Dr. Marija Stanonik: Folkloristična analiza zupančevih predelav slovstvene folklore

Iz Wikiverza

Dr. Marija Stanonik: Folkloristična analiza Zupančevih predelav slovstvene folklore[uredi]

Povzetek članka[uredi]

Avtorica Marija Stanonik v članku opisuje predvsem način Zupančevega pisanja ter ga natančno analizira.

Analiza članka[uredi]

Dr. Marija Stanonik v svojem članku opisuje začetke Zupančevih del kot težke, saj mu je učiteljica v osnovni šoli njegovo prvo delo skritizirala, kar mu je vzelo volje za nadaljnje pisanje. Kljub temu je vztrajal in ustvarjal naprej. V članku je poudarjena njegova navezanost do Bele krajine, ki jo je tudi opisoval v delih. O tej pokrajini ga je zanimalo vse, bral je knjige, časopise in hotel izvedeti čim več, kar je povezano z Belo krajino. Omenjeno je tudi njegovo potovanje po svetu, ki ga je avtor poimenoval paberkovanje. Po svetu je hodil z željo, da bi pridobil nove motive za njegovo pisanje, katero vsebuje veliko tujk, izposojenk, prilastkov, pretiravanj, pridevnikov, onomatopoitskih izrazov, vzdevkov, frazemov itd. Uporabljal je tudi zbadljivke, vabljivke in čarovne izreke. Najpogosteje je opisoval boje malega človeka za pravico, bajeslovna bitja ter mladost. Pisal je tudi z etiološkim ozadjem. Za njegova dela so značilni tudi belokranjski, savinjski in koroški samostalniki ter zgodovinsko zaznamovane besede.

Vir[uredi]

  • Lojze Zupanc, Kamniti most: s predstavitvijo Zupančevega življenja in strokovno oceno njegovega dela , 2010 (COBISS)