Doktor
| Doktor | |
|---|---|
|
| |
| Avtor | Janez Vipotnik |
| Država | Slovenija |
| Jezik | slovenščina |
| Založnik | Ljubljana: Založba Borec |
| Datum izida | prva izdaja 1982 |
| Subjekt | slovenska književnost |
| Žanr | partizanski roman |
| Vrsta medija | tisk |
| Št. strani | 180 |
| Klasifikacija | |
| COBISS ID | 13177089 |
Doktor je partizanski roman Janeza Vipotnika (1917–1998) iz leta 1982. Roman opisuje dogodke iz druge svetovne vojne, ki jih pripoveduje doktor. Avtor s svojim romanom poglablja eno najbolj občutljivih tem medvojne ljubljanske ilegale. V ospredje postavi tragično, etično občutljivo psiho slovenskega prebivalca, ki je spoznal, da ob razpadu stare slovenske družbe lahko koristi samo tistim, ki napovedujejo boljšo prihodnost.
O avtorju[uredi]
Janez Vipotnik[uredi]
Janez Vipotnik je bil slovenski politik, novinar in pisatelj. Rodil se je 21. avgusta 1917, Zagorje ob Savi in umrl 21. aprila 1998, Ljubljana. Kot pisatelj se je posvetil vojni tematiki, pisal pa je predvsem novele in romane, prav tako je pisal mladinske romane. Po Vipotnikovem romanu Doktor je režiser Vojko Duletič leta 1985 posnel istoimenski film.
Maturiral je leta 1939 in nato študiral gradbeništvo na Univerzi v Ljubljani. Po okupaciji je bil aktivist OF in član VOS v Ljubljani. Leta 1942 je odšel v partizane, kjer je bil borec in politični komisar Gubčeve brigade, 15. divizije in 7. korpusa.
Po vojni je opravljal pomembne politične funkcije od dela ministerja, sekretarja CK ZKS, v letih od 1960 do 1963 je bil glavni urednik Dela, od 1963 do 1967 sekretar ZIS (Zveznega izvršnega sveta) za prosveto in kulturo. Bil je tudi generalni direktor RTV Ljubljana in član predsedstva SRS.
Leta 1941 je prejel Partizansko spomenico.
Dela[uredi]
Leposlovna dela za odrasle[uredi]
- Rodna letina, 1976
- Enainštirideseto, 1977
- Petinštirideseto, 1979
- Doktor, 1982
Leposlovna dela za mladino[uredi]
- Hruška, 1958
- Zgodbe o Diku, 1972
- Runo, 1977
- Tinka Tonka, 1977
- Petrova druščina, 1978
- Dikove nezgode, 1980
- Tilen, 1982
- Zgodbe o Izotu, 1987
Vsebina[uredi]
Glavni junak je doktor, policijski inšpektor v Ljubljani, ki dela za Italijane. Zgodba se začne s prizorom, ko doktor leži na tleh ječe, saj so ga stražarji pretepli zaradi izdaje. Vse, kar pripoveduje, so dogodki, ki se jih spominja v času ujetništva. Prvi izmed spominov je bil izpred treh let, ko je spoznal Ančko in se vanjo zaljubil. Ančka je bila poročena, imela je hčer, a v tem zakonu ni bila srečna. Pripoveduje, kakšno je bilo njuno prvo srečanje, kako sta hodila skupaj v gledališče in se postopoma spoznavala. Prišel je dan, ko bi se spolno predala eden drugemu, a do tega ni prišlo, saj jo prijeli policisti. Bila je komunistka. Doktor ji je v zapor preko sestre pošiljal pakete, saj ni želel, da bi kdo vedel za niju. Kmalu zatem je tudi sam prestopil na stran komunistov, saj je na poti do Rožnika srečal Kalana, ki je bil eden izmed organizatorjev združenj komunistov. Imela sta pogovor o tedanji politiki in stanju Jugoslavije. Kalan mu ponudi, da bi prestopil k njim in doktor se je s predlogom strinjal. Dogovorila sta se za sestanek, razložil mu je, kako bo prepoznal Marka in kakšen bo prepoznavni znak. Čez teden dni je prišel čas njunega srečanja. Tisti dan sta si nadela vzdevek Lija, da ne bi nihče izvedel za njuno povezavo s komunizmom, saj sta se dobivala pri doktorju pod pretvezo, da se skupaj učita italijanščino. Vse informacije, ki jih je doktor izvedel na policiji, je takoj prenesel Marku, ki je ukrepal naprej. S tem je rešil ogromno življenj, ki so bili proti italijanski okupaciji. Doktor opisuje dogodke, ki jih je doživljal med zaslišanji na policiji, kako in kaj vse so delali z drugače mislečimi. Dajala ga je stiska, saj je bil tudi sam kot oni in ni mogel ukrepati. Komandant je na koncu ugotovil, da mora biti med policisti izdajalec, saj so samo oni vedeli za nekatere operacije. Vse sledi so pripeljale do doktorja. Izdal ga je Žagar, njegov prijatelj, s katerim je hodil v hribe. Nikoli se nista pogovarjala o politiki, vselej le o življenju, a nekoč mu doktor pove, da bo prišlo do aretacije komunistov. Doktor ga je prosil, naj sporočilo prenese glavnim. Na policiji so Žagarja, zaradi povezanosti z doktorjem, zaslišali, ta se je zlomil in povedal, kdo je Lija. Zgodbo o doktorjevem obešanju, s katero se roman konča, pripoveduje zapornik iz celice 8.
Izdaje romana[uredi]
- Ljubljana: Založba Borec, 1982
- Ljubljana: Založba Borec, 1983
- Ljubljana: Založba Borec, 1987
- Ljubljana: Založba Borec, 1987, druga izdaja