Dokler živimo

Iz Wikiverza

Prvoosebni roman Dokler živimo (založba Obzorja Maribor, 1969) je napisala slovenska mladinska pisateljica, prevajalka in politična aktivistka Nada Kraigher. COBISS Obsega 206 strani (58.000 besed) in ni razdeljen na poglavja. Roman je bil preveden tudi v ruski jezik (Poka my živy). COBISS To je roman o erotičnih nesporazumih, o vztrajanju v krivičnem in praznem svetu, o prebivanju brez tistega, kar ljubimo, in o večnem vračanju k banalnosti.

Zgodba[uredi]

Osrednja oseba romana je nekoliko starejši poslovnež. Dvajset let je že poročen z Vero, med tem pa je imel razmerje z Rado, s katero se je prijateljsko razšel. Vera mu predstavlja le žensko, ki skrbi za njegovo gospodinjstvo. Moški se na delovnem mestu zaplete v razmerje s tajnico Mojco. Ta ima smaragdno zelene oči in zelo lepo postavo. Mojca je zelo ambiciozna. Moškemu se le stežka popolnoma prepusti. Poleg njunega razmerja si želi sama ustvariti kariero. Poslovneževo življenje poteka po načelih, ki se jih strogo drži. Moški in Mojca imata vsak svoj pogled na svet, Mojca je glede nekaterih stvari veliko bolj občutljiva kot on. Poslovnež čez čas zaradi službenih dolžnosti odide v Ženevo. Z njim odpotuje tudi Mojca. Sprva je njun odnos idealen, kasneje pa ga vse bolj in bolj zaznamujejo neuspešni pogovori o pomembnih stvareh. Mojca se odloči, da bo moškega zapustila in se vrnila domov. Roman se konča s smrtjo moškega. Umre v prometni nesreči, ko se vrača v domovino k Mojci. Mojca kljub njunemu burnemu razmerju ob izgubi čuti veliko bolečino.

Kritika[uredi]

"Z vidikom aktualnosti in prizadetosti, nam je pisateljica pričarala večno protislovni in nerazumljivi svet ljubezneske mrzlice. Proza Kraigherjeve je v kontekstu tistega romanskega pisanja, ki temelji na ugotovitvi, da je junaštvo v gluhem svetu jalavo in nevarno početje, da je zavest o slabostih le moreča ost in vse, kar ostane, le večno spominjanje iluzije." (Rupel 1973: 83,84)

Literatura[uredi]