Diplomsko delo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo

UVOD

Diplomsko delo je strokovno besedilo, ki ga napišemo v šestem semestru študija na podlagi lastnega raziskovalnega dela. Je izkaz o zaključenem visokošolskem ali višješolskem izobraževanju. Vsaka fakulteta ima glede oblikovanja diplomske naloge svoja pravila. Zato se v nadaljevanju osredotočam na pravila, ki veljajo za študente Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo.

ZGRADBA DIPLOMSKEGA DELA

Diplomska naloga mora praviloma obsegati od 30 do 35 strani in biti napisana v slovenskem jeziku. Ker gre za znanstveno in ne literarno delo, se pričakuje, da so uporabljeni stavki kratki, razumljivi in brez uporabljenih poetičnih in figurativnih primerjav. Pri pisanju pa se moramo posebej posvetiti tujim izrazom, ki v slovenščini še nimajo ustreznega prevoda, saj s tem vplivamo na razvoj slovenske strokovne terminologije. Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo od študenta zahteva, da se pri pisanju drži osnovnih navodil glede zgradbe dela. Prva stran, ki jo pri izdelku vidimo je platnica. Na njej moramo najti podatke o fakulteti, ime in priimek avtorja, navedeno mora biti, da gre za diplomsko delo, kraj fakultete in letnico nastanka. Temu pa sledi vsebina samega dela. To mora biti sestavljeno iz dveh delov.

Prvi del

1. NASLOVNICA: Na vrhu mora bit napisan naziv fakultete, sledi naslov diplomskega dela in program, s katerim študent zaključuje študij. Na spodnji strani naslovnice pa najdemo ime in priimek avtorja, mentorja in delovnega mentorja ter kraj in letnico nastanka dela.

2. IZJAVA O AVTORSTVU: S podpisom izjave o avtorstvu zagotovimo, da je diplomsko delo rezultat lastnega raziskovalnega dela, da so dela drugih avtorjev ustrezno citirana, da smo diplomsko delo ustrezno oblikovali, da je tiskana oblika identična elektronski obliki ter, da se zavedamo dejstva, da je plagiatorstvo kaznivo.

3. ZAHVALA: V zahvali se lahko zahvalimo vsem, ki so kakorkoli pripomogli k nastanku dela, ni pa nujno.

4. KAZALO: V kazalu navedemo vsa poglavja in podpoglavja.

5. SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC IN SIMBOLOV: Na tem mestu navedemo vse kratice uporabljene v diplomskem delu. Te morajo biti ustrezno prevedene v slovenščino. Za besede, ki še nimajo splošno sprejetega slovenskega izraza, moramo v oklepaju navesti izvirno ime, ki se uporablja v mednarodni literaturi. Kratice in simboli morajo biti navedeni po abecednem vrstnem redu ali po tematskih sklopih.

6. POVZETEK IN KLJUČNE BESEDE: Oba morata biti napisana v slovenskem in angleškem jeziku. Navedemo tri do pet ključnih besed, ki jih med seboj ločimo z vejico. Vse skupaj pa je lahko dolgo največ eno stran.

Drugi del

1. UVOD: V uvodu pojasnimo teoretično ozadje, ki je potrebno za razumevanje našega raziskovalnega dela. Ta naj ne bi obsegal več kot tretjino besedila. Posebno pa je potrebno biti previden, da je vsaka trditev podprta z virom.

2. NAMEN DELA: V namenu predstavimo problem in postavimo eno ali več hipotez.

3. MATERIALI IN METODE: V tem poglavju opišemo vse uporabljene metode in v obliki tabel navedemo vse uporabljene kemikalije, pufre, naprave in podobno. Tabele morajo biti opremljene z naslovom, našteto pa urejeno po abecednem vrstnem redu.

4. REZULTATI IN RAZPRAVA: Tukaj navedemo vse dobljene rezultate v obliki grafov, slik, preglednic ali kako drugače in jih ustrezno komentiramo. Na tem mestu morebitne hipoteze, postavljene v namenu, potrdimo ali ovržemo. Dobljene rezultate lahko tudi primerjamo z rezultati drugih raziskovalcev.

5. ZAKLJUČEK: Zaključek mora biti informativen in kratek. V nekaj stavkih povzamemo svoje ugotovitve.

6. LITERATURA: Navesti moramo čisto vse vire, ki smo jih uporabili. Pri tem se moramo držati pravil o navajanju literature. Pri citiranju člankov iz revij navedemo avtorje, naslov članka, naslov revije, leto izdaje, zaporedna številka izdaje ter stran članka. Držimo se tega zgleda:

[1] M. P. C. Margues, P. Fernandes, J. M. S. Cabral, P. Žnidaršič Plazl, I. Plazl: Continuous steroid biotransformations in microchannel reactors. New J. Chem. 2012, 29, 227–234.

Pri citiranju knjig prav tako navedemo avtorja, naslov knjige, kraj založbe, založbo, leto izdaje ter strani, ki smo jih pri pisanju uporabili. Zgled za ta tip navajanja vira je naslednji:

[2] F. Lazarini, J. Brenčič: Splošna in anorganska kemija. Ljubljana: UL, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo 2011, str. 10–25.

Pomembno je, da so viri oštevilčeni in se na njih sklicujemo znotraj samega besedila. Vrstni red sklicevanja pa mora biti enak vrstnemu redu virov navedenih v seznamu literature.

ZAKLJUČEK

Zgradba diplomske naloge se na prvi pogled zdi zelo kompleksna, pravila, ki jih moramo pri pisanju upoštevati pa zahtevna. Tako lahko hitro na kakšno komponentno pozabimo. Zato je na koncu pisanja priporočljivo nalogo temeljito pregledati s pomočjo kontrolnega seznama, ki je na spletu in nas korak za korakom vodi skozi diplomsko delo ter opozarja na ključne točke. Po predhodnem dogovoru z mentorjem pa lahko damo svoj pisni izdelek tudi v pregled lektorju, kar pa seveda ni nujno.

VIRI

1. Izvedba diplomske naloge. FKKT. http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Diplomsko_delo#Izvedba_diplomske_naloge (25.10.2018)

2. Navodila za izdelavo diplomskega in magistrskega dela. FKKT. http://www.fkkt.uni-lj.si/fileadmin/datoteke/1-O_fakulteti/3-Pravilniki__akti/2_stopnja_Pravilnik_Priloge/Navodila_za_izdelavo_dipl_mag_dela_2018.pdf (25.10.2018)