Dileme z Obdobji

Marko Stabej

Naslednje obdobje Obdobij: nekaj izhodišč za premislek in razpravo

Zavedamo se, da ima velika večina članov in članic našega oddelka bogate izkušnje pa tudi delovne zasluge v zvezi z simpozijem Obdobja, tako v predsedniški in odborniški kot v recenzentski in razpravljalni vlogi. Veliko gradiva, opazk, predlogov in mnenj je na voljo v simpozijskih poročilih, objavljenih v vsakoletnem Centrovem letnem poročilu. Pri nadaljnjih odločitvah v zvezi s simpozijem bi nam seveda zelo prav prišla resna zaokrožena in poglobljena vsebinsko-organizacijska analiza preteklega niza Obdobij – ampak debato lahko začnemo že prej in tale zapis je res zasnovan samo kot neke vrste sprožilec.

Kaj (vse) želimo z Obdobji? Kot oddelek FF UL, kot slovenistična stroka, kot znanstvene (pod)discipline?

povečevati prepoznavnost in ugled oddelka in njegovih članov in članic, fakultete in univerze;
spodbuditi večjo znotrajdisciplinarno sodelovanje in povezanost v slovenistiki;
spodbuditi meddisciplinarno sodelovanje fakultetnih oddelkov oz. slovenskih humanističnih in družboslovnih disciplin;
spodbuditi razvoj mednarodne slovenistike;
poskrbeti za razvoj (v katero smer?) sestavnih disciplin slovenistične znanosti
- s spodbujanjem, predstavljanjem (in čim boljšo točkovanostjo) lastne znanstvene produkcije
- s spodbujanjem večje vpetosti poddisciplin slovenistike in akterjev ter akterk v mednarodni prostor
  - v mednarodno znanost
  - v slavistiko
še kaj?

Kako naprej?

Prednosti Obdobij:

uveljavljena blagovna znamka;
učinkovita organizacija, izvedba in številčna udeležba.

Pomanjkljivosti Obdobij:

vsaj zadnja leta je preveč slonelo samo na predsedniku/predsednici in je bilo odvisno samo od njega/nje;
zelo množična udeležba glede na povprečno raven kvalitete prispevkov;
preprosta in izrazito egalitarna struktura simpozija tako pri razporedu nastopov kot pri objavljanju, kar je ob množičnosti težava.

Teme in predsedništvo

Naj bodo teme še naprej odvisne predvsem od izbranega predsednika ali predsednice (ki jo na lastno ali na kako drugo pobudo izbere in predlaga v potrditev oddelku)?
Naj zasnujemo večletni ciklus tem? Če da, ali hkrati tudi večletni ciklus predsednic in predsednikov?
Naj bo večletni ciklus tem še naprej oblikovan po vzorcu zadnjega desetletja (sicer s posameznimi odstopi), torej z izmenjevanjem literarnih in jezikoslovnih obdobij?
Je morda spet čas (tudi) za novo serijo »starih« obdobij – zadnji simpozij iz prve serije enajstih je bil slovenski narodni preporod 1989, torej je od tega že 27 let; v tem času se je temeljito zamenjala raziskovalna generacija v vseh humanističnih vedah, tudi spoznavni okviri so se v marsičem temeljito spremenili ... morda lahko poskusimo z bienalno alternacijo »novih« in »starih« Obdobij?
Kaj nadalje storiti z (vsaj navidez) urgentnimi izrednimi temami, predvsem obletničnimi (Ramovš, Miklošič, Kopitar, Oblak, Trubar ali Toporišič, deloma je bil tak tudi simpozij ob M. Borštnik)? Glede na generacijske razmere v slovenistiki obstaja precejšnja možnost, da bomo imeli vrsto naslednjih let samo take »izredne« teme, ki niso ravno najbolj zanesljiv generator znanstvene misli ...
Kaj storiti s pobudami za medinstitucionalno sodelovanje pri organizaciji Obdobij? Sta lahko predsednik ali predsednica tudi zunanja, torej nečlana oddelka? Sta lahko v tem primeru predsedujoča programskemu odboru tudi dva? Letošnji Toporišičev simpozij je to prakso pravzaprav že uvedel, čeprav s predsedujočima članoma oddelka.
Večjo operativno dejavnost programskega odbora naj bi zagotavljala že nova Centrova pravila; bi bilo treba spremeniti še kakšno uveljavljeno prakso, da bi to okrepili?
Bi bilo smiselno Obdobja močneje »internacionalizirati« tako z drugačno izbiro tem (aktualne in splošnejše jezikoslovne, literarnovedne ali še kakšne druge teme, ki bi bile relevantne in zanimive za sloveniste in slovenistke, pa tudi za neslovenistične udeležence in udeleženke) kot tudi z drugačno organiziranostjo, mdr. z vabljenimi »mednarodnimi« plenarnimi predavatelji in podobnim?

Organizacija, objave

Kakšno naj bo razmerje med tiskano in e-publikacijo? Če se odločimo za tiskano objavo samo izbranih prispevkov (kar se pri množični udeležbi na zadnjem in nekaterih prejšnjih simpozijih kaže kot skoraj nujni nadaljnji korak), je treba izdelati čim bolj zanesljiv, izvedljiv in razviden postopek tovrstnega odločanja.
Vprašanje števila prijavljenih in udeleženih in posledično vprašanje organizacije nastopov in predstavitev; bi kazalo okrepiti institut vabljenih plenarnih predavanj, v programskem odboru dogovorjenim plenarnim predavateljem in predavateljicam odmeriti več predavateljskega časa, jih recenzentsko drugače obravnavati ipd.? Pri razporejanju referatov po sekcijah bi bilo koristno tesnejše sodelovanje programskega odbora; bi se dalo izogniti tematsko sorodnim oz. prekrivnim paralelnim sekcijam? Lahko kaj storimo s sekcijami, za katere lahko predvidevamo, da na njih takorekoč ne bo publike?
Če bi se odločili za nadaljnjo internacionalizacijo Obdobij, bi bilo treba temeljito premisliti tudi o prilagojenem režimu delovnih jezikov; tudi o morebitnih organizacijskih partnerjih.

11. 3. 2016

Miran Hladnik

Občasna ponovna refleksija koncepta simpozija je nujna; zadnja podobna refleksija se je dogajala ob prehodu z obravnav obdobij na metode in zvrsti. V praksi ločnica med koncepti ni ostra. Brez posebne utemeljitve so ostali jubilejni simpoziji z imenom pomembnega jezikoslovca ali kulturnozgodovinske osebnosti v naslovu, ki jih vendarle lahko pripišemo konceptu metod. Jubilejnim zbornikom se verjetno ne bo mogoče popolnoma izogniti, ker se okoli prelomnih osebnosti pač dogaja stroka, prav pa bi bilo njihovo število omejiti, npr., govorim na pamet, na dva od desetih, in se odpovedati ponavljanju osebnosti na vsakih nekaj desetletij. 2016 so Obdobja posvečena Toporišiču, 2018 bi bila lahko Cankarju in do leta 2026 bi jubilejnih zbornikov ne imeli več. Večji delež jubilejnih zbornikov bi zmanjšal priložnost za odpiranje aktualnih tem.

Slovenska literarna veda nima kakšne splošno sprejete raziskovalne agende oz. seznama preferenčnih poglavij, ampak se sproti odziva na pobude in trende na svetovni sceni (prostorski obrat, ekokritika, študije spola, sprememba medija itd.). Obdobja bi se lahko tudi povezala s SSJLK s skupno letno perečo temo: migracije, nacionalizem, nasilje, altruizem, šport, množičnost ... v SJLK. Generalno gledano je poslanstvo literarne vede v 1. pokrivanju belih lis v literarni zgodovini, 2. podrobnejših raziskavah že poznanega, vsakič iz druge perspektive oz. v drugačnem kontekstu, in 3. izpopolnjevanju orodij za ustreznejše pristope. Nekaj tem: Kvantitativne raziskave (oddaljeno branje), Periodika, Ameriška slovenska književnost, Slovenska literarnovedna arheologija (izkopavanje zavrženih tekstov in avtorjev iz kulturnozgodovinske pozabe), Ponatiskovanje, kritične in šolske izdaje, Dramatizacije, ekranizacije, uglasbitve; za več glej naslove poglavij v načrtovani, vendar odloženi/opuščeni slovenski literarni zgodovini na Wikiknjigah (Slovenska književnost 1965–2015).

Podpiram idejo o posterjih (plakatih) kot dodatni prezentacijski možnosti, zlasti za mlajše strokovnjake. Manj sem naklonjen panelom po zgledu velikih ameriških konferenc, ker se lahko sfižijo v sestanke raziskovalnih skupin; podprl bi jih ob izpolnitvi pogoja, da na panelu sodeluje člani vsaj treh inštitucij/nacij/strok, ki si kritično gledajo pod prste. Prijavitelj panela v tem primeru ni nekdo od udeležencev, ampak iz vrst organizatorja, kar pa ima v našem prostoru že drugo ime: tematski blok.

Jezik. Konference po svetu sprejemajo referate v jeziku organizatorja ali v angleščini, le pri Nizozemcih je angleščina na prvem mestu, referati pa »so lahko tudi v nizozemščini«. Specifika Obdobij je, da so slovenistični simpozij, torej je slovenščina samoumevno prvi razpravni jezik. Glede drugih jezikov pa nimam trdnega stališča: gotovo bi bilo komunkaciji v korist, če bi vsi referenti iz tujine uporabljali linguo franco angleščino, vendar bi bilo to v opreki s tradicijo mednarodne slovenistike, ki se dogaja v drugih slovanskih jezikih, zlasti južnoslovanskih. Za zdaj jezikovne izbire ne bi spreminjal.

Vodstvo simpozija. Sodelovanje drugih inštitucij podpiram, vendar ne na način gostujočih predsednikov, ampak v obliki skupne organizacije in skupne finančne udeležbe.

Množičnost. Zavzemam se za iskanje srednje poti med ekspertnim srečanjem in reprezentativnim dogodkom. To pomeni nujno selekcijo prijavljenih na vnaprej določen limit, ki pa dogodku še vedno zagotavlja status množičnosti: 70–90 referatov?

Objava. Primarna bi bila spletna objava, za natis pa bi se odločali med dvema možnostima: a) zbornika z vsemi sprejetimi referati, vendar samo omejeno število obveznih knjižničnih izvodov, drugo pa na željo (in po plačilu) referentov (tisk na zahtevo), b) zbornika z izbranimi referati (npr. največ 300 str.), vse druge referate pa zgolj na spletu.