Dileme slovenističnega študija

Iz Wikiverza

Predlog delne spremembe predmeta Sodobni slovenski roman[uredi]

Predmet Sodobni slovenski roman je obvezen za vse študente slovenistike tretjega letnika, torej za enopredmetne in dvopredmetne. Problem se pojavi pri enopredmetnikih, ki imajo predmet sestavljen iz predavanj in seminarjev, 30 P in 30 S, kar zaobsega 7 kt. Predavanja in seminar namreč potekajo v enem semestru, kar zaradi obsežnosti predmeta otežuje razumevanje predavanj in aktivno udeležbo na seminarjih. Pri predavanju poleg literarnovednih temeljev in teoretičnih osnov spoznamo 16 romanov, pri seminarju pa razpišem okrog 40 tem (odvisno od števila študentov, letos npr. 38). Študenti bi tako morali prebrati 56 romanov v zelo kratkem času, enem semestru, da bi lahko poglobljeno poslušali predavanja in sodelovali v debati na seminarju. Nosilka predmeta, izr. prof. dr. Alojzija Zupan Sosič, in enopredmetni študenti slovenistike tretjega letnika, ki so letos prvič morali prebrati v tako kratkem času tako veliko besedil, predlagajo, da se predmet Sodobni slovenski roman podaljša v dva semestra. V prvem semestru naj bi študenti poslušali predavanja (lahko bi tudi sproti brali, kot so vedno doslej, ko sem izvajala predmet še po starem programu), v drugem, letnem semestru pa bi pripravljali seminarje, vzporedno brali tudi romane svojih sošolcev ter aktivno in tvorno sodelovali v debatah (kar je bila pri tem predmetu vedno ustaljena praksa). Letos, ko smo prvič izvedli program po bolonjski shemi, študenti niso bili zadovoljni s skrčitvijo predmeta v en semester, saj niso mogli sproti brati romanov in sodelovati pri predavanjih, najbolj pa so bili nezadovoljni s seminarjem, kar so jasno napisali tudi v anketi, ki jo vsako leto opravim s študenti. Poglobljeno so uspeli prebrati lastno delo in ga analizirati v svoji seminarski nalogi, ostalih romanov pa zaradi pomanjkanja časa niso mogli natančno prebrati, zato tudi niso aktivno sodelovali v debati. V starem programu sem pospešila sodelovanje v debati z določitvijo vzporednih bralcev, kar letos zaradi preobremenitve študentov nisem mogla izpeljati, bi pa to zelo rada storila v naslednjem študijskem letu. Prav tako predlagam, da bi se izpit opravil na koncu letnega semestra, saj predstavlja opravljeni seminar polovico ocene ustnega izpita, s pomočjo katerega se preverja znanje predavanj.

Alojzija Zupan Sosič

Zapisnik s skupščine Oddelka za slovenistiko, 6. 12. 2011[uredi]

  • Problematika vaj (predvsem pri književnosti, vaje iz jezika pohvaljene)
    • nestrukturiranost vaj iz literarne teorije, preveč osnovnošolska obravnava snovi
    • namen vseh vaj je premostiti razdaljo med teorijo in prakso
    • predlog: da se konkretnim profesorjem predlaga spremembe, pove, kaj si študentje želijo, kaj jih moti ipd.
    • premalo vaj iz skladnje (profesorica je sicer organizirala dodatne ure, a to dela zasotnj)
  • Povratne informacije
    • študentje menijo, da dobijo premalo povratnih informacij pri svojih izdelkih – eseji in seminarske naloge so pogosto samo ocenjeni, manjkajo pa konkretne povratne informacije
    • profesorji povratne informacije ponujajo na govorilnih urah, na urah vaj/seminarjev pa je to verjetno smiselno le, če imajo vsi študentje nekaj od tega, ne pa da se profesorji ukvarjajo z vsakim posameznikom posebej
    • dobra praksa: del izpita je pogovor o oddanem pisnem izdelku
    • problem sta preobremenjenost profesorjev in preveliko število študentov na enega profesorja (prenapolnjeni seminarji, onemogočeno kvalitetno delo) – problem financiranja s strani ministrstva, saj naj bi se bolonjski študijski programi izvajali z enako količino sredstev kot stari programi
    • pomembne so tudi povratne informacije s strani kolegov (po predstavitvi seminarske naloge), vendar se debata o temi ne razvije vedno, sploh če se predstavitve odvijajo kot po tekočem traku
  • Seminarske naloge
    • problem: v starem programu premalo samostojnega raziskovalnega dela, premalo pisnih izdelkov, seminarskih nalog; v bolonjskem programu pa morajo študentje napisati tudi do 8 seminarskih nalog na leto
    • ob takem številu seminarskih nalog trpi kvaliteta, saj se študentje ne morejo resno posvetiti vsaki seminarski nalogi
    • pri določenih predmetih nima seminarska naloga nobenega vpliva na končno oceno, zato imajo nekateri študentje občutek, da njihovo delo ni nič vredno – vpliv na oceno je seveda odvisen od strukture predmeta in tega, kako zahtevna in obsežna je seminarska naloga
    • nekateri študentje ne vidijo smisla v pisanju seminarskih nalog, v povzemanju člankov, pogrešajo več samostojnega raziskovalnega dela – naloga profesorja, da osmisli pisanje seminarske naloge, postopna priprava na pisanje diplomskega dela
    • predlog: manj seminarskih nalog, ena seminarska naloga bi veljala pri več predmetih
  • Krčenje predmetov, koncentriranje na en semester – bolonja
    • izpostavljen problem semestrskih predmetov, saj je določene vsebine bolje spoznavati na daljši rok, zdaj pa so skrčene v en semester, da bi se zadostilo administrativnim določilom
  • Odzivnost/aktivnost
    • problematika aktivnosti študentov na predavanjih – angažiranost, pripravljenost na debate, odzivnost
    • problematika aktivnosti študentov na splošno na oddelku – časopis, bralni krožek, ekskurzije, ŠSFF, ŠOFF
  • Pomanjkanje diahronije
    • študentje starih programov naj bi imeli preveč historične slovnice, bolonjski pa premalo – predlog: osnove slovanskega jezikoslovja in stare cerkvene slovanščine za vse študente (ne le za enopredmetne), gre za osnovo, podstavo slovenščine
    • trenutna rešitev: študentje si lahko te vsebine izberejo pri zunanji izbirnosti
  • Svetovna književnost
    • študentje si želijo več svetovne književnosti, sploh tisti, ki se želijo usmeriti v pedagoški poklic
    • en semester v prvem letniku je premalo, potrebovali bi vsaj dve leti
    • predlog: če ni mogoče razširiti predmeta, bi se ga vsaj dalo raztegniti na celo leto (po 2 uri na teden)
  • KT in obremenjenost študentov
    • poziv študentom, naj premislijo, ali so še vedno nekateri predmeti izredno bolj zahtevni od drugih (ne smemo pa pristajati na nižanje nivoja)
    • ali so kreditne točke pri predmetih postavljene smiselno
  • Predlogi za srečevanje
    • skupščine organizirati enkrat na semester oziroma po potrebi

Janoš Ježovnik

Glej tudi[uredi]