Digitalna humanistika (Slovenistika), 2019/20

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

← Nazaj na Slovensko Vikiverzo, UNG

Digitalna humanistika, izr. prof. dr. Aleš Vaupotič, asist. dr. Mateja Curk

Predavanja[uredi]

Sporočila[uredi]

Prijavite se na seznam elektronskih naslovov.
http://dhhumanist.org

Predstavitve ene teme z Humanist Discussion Group (bodisi predstavitev nove zbirke razprav, npr. če so dosegljive tudi same razprave, predstavite tudi vsebine na podlagi povzetkov, bodisi vabilo k oddaji prispevkov za sodelovanje na konferenci, predstavite teme te konference, bodisi razpravljanje o eni temi skozi več objav ...).

Met kock: Slovenska poezija v novih medijih <http://black.fri.uni-lj.si/metkock>

Povezave[uredi]

OBVEZNO BRANJE - Sarah Danielle Allison, Ryan Heuser, Matthew Lee Jockers, Franco Moretti, Michael Witmore. "Quantitative Formalism: an Experiment." Pamphlet 1, 15 1. 2011. <https://litlab.stanford.edu/pamphlets/>

OBVEZNO BRANJE - Anne Burdick, Johanna Drucker, Peter Lunenfeld, Todd Presner, Jeffrey Schnapp. Digital_Humanities. The MIT Press, 2012.

Lev Manovich. The Language of New Media. The MIT Press, 2001. <http://dss-edit.com/plu/Manovich-Lev_The_Language_of_the_New_Media.pdf>

Flusser, Vilém. Digitalni videz. Ljubljana: Študentska založba, 2002. Predvsem str. 129-180.

Invisible Shapes of Things Past (1995-2007?) - Art+Com (Joachim Sauter, Dirk Lüsebrink et al.) <http://artcom.de> <http://www.ung.si/~avaupotic/invisibleshape_lrg.mov>

http://dhawards.org/

http://islovar.org/

Waltert Benjamin: "Umetnina v času, ko jo je mogoče tehnično reproducirati" - obstaja tudi v slovenščini. <https://www.marxists.org/reference/subject/philosophy/works/ge/benjamin.htm> <http://www.arteclab.uni-bremen.de/~robben/KunstwerkBenjamin.pdf>

Link, David. Poesiemaschinen / Maschinenpoesie. Zur Frühgeschichte computerisierter Texterzeugung und generativer Systeme. München: Fink, 2006. <http://www.alpha60.de/research/poetrymachines/DavidLink_PoesiemaschinenMaschinenpoesie_2006.pdf>

Vaupotič, Aleš. "Kdo izbere, kaj bralec bere?./Who chooses what the reader reads?" Primerjalna knjižvenost, letnik 33, številka 2, 2010, str. 151-161, 321-331. <http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-40IVWBXU>

Citiranje tipa »MLA«.[uredi]

Tekoče oštevilčene opombe so za glavnim besedilom. Vanje ne vključujemo bibliografskih navedb.

Citati v besedilu so označeni z narekovaji, izpusti iz njih in prilagoditve pa z oglatimi oklepaji. Daljši citati (več kot 5 vrst) so izločeni v samostojne odstavke. Vir citata je označen v oklepaju na koncu citata. Kadar avtorja citata navedemo v sobesedilu, v oklepaju na koncu citata zapišemo samo strani: (42–48). Kadar je avtor citata imenovan v oklepaju, med avtorjem in stranjo ni ločila: (Pirjevec 42–48). Več enot istega avtorja označimo s skrajšanim naslovom v oklepaju: (Pirjevec, Strukturalna 42–48).

V bibliografiji na koncu članka so podatki izpisani po standardih MLA:

  • za samostojne knjižne izdaje (monografije, zbornike):

    Pirjevec, Dušan. Strukturalna poetika. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1981. (Literarni leksikon 12).

  • za članke v periodičnih publikacijah (torej: »letnik.številka (leto): strani.«):

    Kos, Janko. »Novi pogledi na tipologijo pripovedovalca.« Primerjalna književnost 21.1 (1998): 1–20.

  • za prispevke v zbornikih:

    Novak, Boris A. »Odmevi trubadurskega kulta ljubezni pri Prešernu.« France Prešeren – kultura – Evropa. Ur. Jože Faganel in Darko Dolinar. Ljubljana: Založba ZRC, 2002. 15–47.

  • za spletne vire (datum ogleda strani je nujen, razen v primeru, da namesto URL - tj. enoličnega krajevnika vira - uporabimo DOI [1] ali URN [2]):

    Škulj, Jola & Vaupotič, Aleš. »Spletišče Evropske mreže za primerjalno literarno vedo (REELC/ENCLS) kot raziskovalna platforma literarnih ved.« Vloge središča - konvergenca regij in kultur: Slovenski slavistični kongres 2010. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, 2010. 470-3. Tisk. 9. februar 2011 <http://black2.fri.uni-lj.si/humbug/files/papers/Skulj%20in%20Vauptic%20REELC%20kot%20raziskovalna%20platforma.doc>.

Vaje[uredi]


1 Besedila v času "digitalne humanistike"

Pregled dosedanjih projektov kodiranja besedil v slovenskem jeziku: Znanstvene izdaje in elektronski medij
Obvezno branje Ogrinovega Uvoda (str. 7), Burnardovega (str. 25) in Erjavčevega članka (str. 51) ter predstavitev še enega izbranega poglavja iz monografije (ur. Ogrin, 2005).


1.1 XML: Osnovni koncepti in uporaba v shemi TEI

Kaj je XML?

http://www.w3schools.com/xml

Natančno prebrati poglavja:

Povezane tehnologije (in povezava na jezik HTML):

Učenje na primeru XML dokumenta.
Priprava XML dokumenta na podlagi lastnega izbora besedilnih in drugih virov.
Ponazoritev še nekaterih značilnosti XML: imenski prostor, preverjanje pravilnosti strukture XML dokumenta, definiranje nabora elementov za določen tip dokumentov (primer sheme DTD). Gl. A Gentle Introduction to XML, Guidelines 2016.


2 Priporočila TEI in TEI moduli

Poglavja Priporočil (Guidelines 2016) predstavljajo posamezne skupine medsebojno povezanih elementov in definirajo pripadajoče nize izjav (t. i. moduli).

2.1 Struktura besedila, kodiranega skladno s standardom TEI

2.2 Glava TEI dokumenta: opis datoteke <fileDesc>, opis zapisa <encodingDesc>, opis profila <profileDesc>, opis sprememb <revisionDesc>, gl. TEI Lite: 19 The Electronic Title Page

Opis datoteke <fileDesc> vključuje tudi opis vira <sourceDesc>:
V opisu vira je naveden vir, iz katerega je bilo elektronsko besedilo preneseno ali ustvarjeno. V primeru digitaliziranega besedila gre za bibliografski opis; v primeru, ko besedilo obstaja le v digitalni obliki, pa mu je pripisana oznaka 'Born digital' (Guidelines 2016: 27).

2.3 Besedilo TEI dokumenta, t. i. <text>, sestavljajo:

<front> lahko vključuje: naslove, predgovor, posvetilo, zahvalo, izvleček, naslovno ilustracijo.
<body> poleg elementov, značilnih za kodiranje poezije, proze, drame ..., interpretiramo tudi način kodiranja podatkov med <titlePage> (tj. v <front>) in literarnim besedilom.
<back> lahko vključuje: dodatek, slovar, beležke, bibliografijo, kazalo, kolofon.
Gl. TEI Lite: 18 Front and Back Matter, 4 Encoding the Body.


Izbor besedil za zapis v TEI XML:
...

3 XSLT

Praktični preizkus, kako XML dokument izpišemo v tabelo v HTML s pomočjo XSLT.


  1. http://en.wikipedia.org/wiki/Digital_object_identifier, http://www.doi.org (21. 2. 2012)
  2. Kragelj, Matjaž, Krstulović, Zoran, Musek, Tine. »URN - preprosto uporaben.« Knjižničarske novice 19.6-7 (2009). URN:NBN:SI:DOC-SIW8U1SR pri http://www.dlib.si