Digitalna humanistika (Slovenistika), 2019/20

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

← Nazaj na Slovensko Vikiverzo, UNG

Digitalna humanistika, izr. prof. dr. Aleš Vaupotič, asist. dr. Mateja Curk

Predavanja[uredi]

Sporočila[uredi]

Prijavite se na seznam elektronskih naslovov.
http://dhhumanist.org

Predstavitve ene teme z Humanist Discussion Group (bodisi predstavitev nove zbirke razprav, npr. če so dosegljive tudi same razprave, predstavite tudi vsebine na podlagi povzetkov, bodisi vabilo k oddaji prispevkov za sodelovanje na konferenci, predstavite teme te konference, bodisi razpravljanje o eni temi skozi več objav ...).

Met kock: Slovenska poezija v novih medijih <http://black.fri.uni-lj.si/metkock>

Humanist Discussion Group, Vol. 33, No. 437.
       Date: 2019-11-24 20:05:43+00:00
       From: Bennett Tchoh <tchoh@ualberta.ca>
       Subject: Text Analysis Portal for Research (TAPoR)
TAPoR Needs Your Help
We need your help maintaining the Text Analysis Portal for Research (TAPoR)
available at www.tapor.ca. TAPoR is a discovery directory where you can
find digital humanities tools. Last year we absorbed the DiRT project
(Digital Research Tools) so we now have many more types of tools but are
probably missing important tools for the community.
We would appreciate any help you can offer including:
  - Check that a tool you developed or use has an entry in TAPoR and that
    the entry is up to date.
  - Advise us of problems you have with the interface.
  - Leave respectful comments or short reviews.
  - Suggest lists of tools that would be useful.
Please send all suggestions to TAPoR (tapor@ualberta.ca)
Currently in its third version, TAPoR 3.0  contains a continuously updated
database of tools of use to humanists. You can use the simple or advanced
search option to find tools needed for your projects or use curated lists.
You can also leave comments about tools and rate them.
Have a look, discover recent and historic tools, comment, review tools and
suggest improvements. You can appreciate that while it is exciting to set
up such a portal, it is harder to maintain it over the long term … which is
why we need your help!
Bennett Kuwan Tchoh (tchoh at ualberta dot ca)
Geoffrey Rockwell (grockwel at ualberta dot ca)

http://black.fri.uni-lj.si/artnetlab/dusan/stran/recepti2.html

https://hor.de/notizen/adressen_generatoren_u_summarizer.htm

Povezave[uredi]

OBVEZNO BRANJE - Sarah Danielle Allison, Ryan Heuser, Matthew Lee Jockers, Franco Moretti, Michael Witmore. "Quantitative Formalism: an Experiment." Pamphlet 1, 15 1. 2011. <https://litlab.stanford.edu/pamphlets/>

OBVEZNO BRANJE - Anne Burdick, Johanna Drucker, Peter Lunenfeld, Todd Presner, Jeffrey Schnapp. Digital_Humanities. The MIT Press, 2012.

OBVEZNO BRANJE - Aleš Vaupotič. Vprašanje realizma. Novia Gorica: Založba Univerze v Novi Gorici, 2019. Samo II. del, str. 127-234. <https://mitpress.mit.edu/books/digitalhumanities>

Lev Manovich. The Language of New Media. The MIT Press, 2001. <http://dss-edit.com/plu/Manovich-Lev_The_Language_of_the_New_Media.pdf>

Flusser, Vilém. Digitalni videz. Ljubljana: Študentska založba, 2002. Predvsem str. 129-180.

Invisible Shapes of Things Past (1995-2007?) - Art+Com (Joachim Sauter, Dirk Lüsebrink et al.) <http://artcom.de> <http://www.ung.si/~avaupotic/invisibleshape_lrg.mov>

http://dhawards.org/

http://islovar.org/

Waltert Benjamin: "Umetnina v času, ko jo je mogoče tehnično reproducirati" - obstaja tudi v slovenščini. <https://www.marxists.org/reference/subject/philosophy/works/ge/benjamin.htm> <http://www.arteclab.uni-bremen.de/~robben/KunstwerkBenjamin.pdf>

Link, David. Poesiemaschinen / Maschinenpoesie. Zur Frühgeschichte computerisierter Texterzeugung und generativer Systeme. München: Fink, 2006. <http://www.alpha60.de/research/poetrymachines/DavidLink_PoesiemaschinenMaschinenpoesie_2006.pdf>

Vaupotič, Aleš. "Kdo izbere, kaj bralec bere?./Who chooses what the reader reads?" Primerjalna knjižvenost, letnik 33, številka 2, 2010, str. 151-161, 321-331. <http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-40IVWBXU>

Citiranje tipa »MLA«.[uredi]

Tekoče oštevilčene opombe so za glavnim besedilom. Vanje ne vključujemo bibliografskih navedb.

Citati v besedilu so označeni z narekovaji, izpusti iz njih in prilagoditve pa z oglatimi oklepaji. Daljši citati (več kot 5 vrst) so izločeni v samostojne odstavke. Vir citata je označen v oklepaju na koncu citata. Kadar avtorja citata navedemo v sobesedilu, v oklepaju na koncu citata zapišemo samo strani: (42–48). Kadar je avtor citata imenovan v oklepaju, med avtorjem in stranjo ni ločila: (Pirjevec 42–48). Več enot istega avtorja označimo s skrajšanim naslovom v oklepaju: (Pirjevec, Strukturalna 42–48).

V bibliografiji na koncu članka so podatki izpisani po standardih MLA:

  • za samostojne knjižne izdaje (monografije, zbornike):

    Pirjevec, Dušan. Strukturalna poetika. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1981. (Literarni leksikon 12).

  • za članke v periodičnih publikacijah (torej: »letnik.številka (leto): strani.«):

    Kos, Janko. »Novi pogledi na tipologijo pripovedovalca.« Primerjalna književnost 21.1 (1998): 1–20.

  • za prispevke v zbornikih:

    Novak, Boris A. »Odmevi trubadurskega kulta ljubezni pri Prešernu.« France Prešeren – kultura – Evropa. Ur. Jože Faganel in Darko Dolinar. Ljubljana: Založba ZRC, 2002. 15–47.

  • za spletne vire (datum ogleda strani je nujen, razen v primeru, da namesto URL - tj. enoličnega krajevnika vira - uporabimo DOI [1] ali URN [2]):

    Škulj, Jola & Vaupotič, Aleš. »Spletišče Evropske mreže za primerjalno literarno vedo (REELC/ENCLS) kot raziskovalna platforma literarnih ved.« Vloge središča - konvergenca regij in kultur: Slovenski slavistični kongres 2010. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, 2010. 470-3. Tisk. 9. februar 2011 <http://black2.fri.uni-lj.si/humbug/files/papers/Skulj%20in%20Vauptic%20REELC%20kot%20raziskovalna%20platforma.doc>.

Vaje[uredi]


1 Besedila v času "digitalne humanistike"

Pregled dosedanjih projektov kodiranja besedil v slovenskem jeziku: Znanstvene izdaje in elektronski medij
Obvezno branje Ogrinovega Uvoda (str. 7), Burnardovega (str. 25) in Erjavčevega članka (str. 51) ter predstavitev še enega izbranega poglavja iz monografije (ur. Ogrin, 2005).


1.1 XML: Osnovni koncepti in uporaba v shemi TEI

Kaj je XML?

http://www.w3schools.com/xml

Natančno prebrati poglavja:

Povezane tehnologije (in povezava na jezik HTML):

Učenje na primeru XML dokumenta.
Priprava XML dokumenta na podlagi lastnega izbora besedilnih in drugih virov.
Ponazoritev še nekaterih značilnosti XML: imenski prostor, preverjanje pravilnosti strukture XML dokumenta, definiranje nabora elementov za določen tip dokumentov (primer sheme DTD). Gl. A Gentle Introduction to XML, Guidelines 2016.

1.2 XSLT

Praktični preizkus, kako XML dokument izpišemo v tabelo v HTML s pomočjo XSLT.


2 Priporočila TEI in TEI moduli

Poglavja Priporočil (Guidelines 2016) predstavljajo posamezne skupine medsebojno povezanih elementov in definirajo pripadajoče nize izjav (t. i. moduli).

2.1 Struktura besedila, kodiranega skladno s standardom TEI

2.2 Glava TEI dokumenta: opis datoteke <fileDesc>, opis zapisa <encodingDesc>, opis profila <profileDesc>, opis sprememb <revisionDesc>, gl. TEI Lite: 19 The Electronic Title Page

Opis datoteke <fileDesc> vključuje tudi opis vira <sourceDesc>:
V opisu vira je naveden vir, iz katerega je bilo elektronsko besedilo preneseno ali ustvarjeno. V primeru digitaliziranega besedila gre za bibliografski opis; v primeru, ko besedilo obstaja le v digitalni obliki, pa mu je pripisana oznaka 'Born digital' (Guidelines 2016: 27).

2.3 Besedilo TEI dokumenta, t. i. <text>, sestavljajo:

<front> lahko vključuje: naslove, predgovor, posvetilo, zahvalo, izvleček, naslovno ilustracijo.
<body> poleg elementov, značilnih za kodiranje poezije, proze, drame ..., interpretiramo tudi način kodiranja podatkov med <titlePage> (tj. v <front>) in literarnim besedilom.
<back> lahko vključuje: dodatek, slovar, beležke, bibliografijo, kazalo, kolofon.
Gl. TEI Lite: 18 Front and Back Matter, 4 Encoding the Body.

Zapis izbora pisem v TEI XML[uredi]


1 TEI XML kot uveljavljeni standard za zapis besedil na področju humanistike

2 Specifične značilnosti vrste besedila, tj. »pisma«

3 Opredelitev »pisma« in pomen kodiranja pisem iz korespondence v širšem kontekstu humanistike

4 Struktura zapisa TEI XML v primeru »pisma«
4.1 Obvezni elementi kodiranja
4.2 Opazovanje pisma na jezikovni in metajezikovni ravni
4.3 Označitev značilnosti pisma, kot so berljivost pisave, vrsta pisala, oblika in postavitev zapisa ter njegove posebnosti, podatki o časovnem in krajevnem kontekstu nastajanja pisma in njegovih korespondentih

5 Na izboru dveh pisem zasnovana umestitev pisem v korpus celotne korespondence
5.1 Metapodatki vseh pisem v korespondenci

  1. http://en.wikipedia.org/wiki/Digital_object_identifier, http://www.doi.org (21. 2. 2012)
  2. Kragelj, Matjaž, Krstulović, Zoran, Musek, Tine. »URN - preprosto uporaben.« Knjižničarske novice 19.6-7 (2009). URN:NBN:SI:DOC-SIW8U1SR pri http://www.dlib.si