Digitalna humanistika, Slovenistika - Literarne vede, II. stopnja, poletni semester 2017/18

Iz Wikiverza
Skoči na: navigacija, iskanje

← Nazaj na Slovensko Vikiverzo, UNG

Digitalna humanistika, izr. prof. dr. Aleš Vaupotič, asist. dr. Mateja Curk

Predavanja[uredi]

Sporočila[uredi]

- Prijavite se na seznam elektronskih naslovov.
http://dhhumanist.org
Vsi se morate prijaviti do vaj! https://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit
Do naslednjič pripravite kratko poročilo 4000 znakov (na vajah preverite, ali ste vsi prijavljeni).

PRIJAVITE SE SEM <https://blippar.com/en/>


Prava in neprava imena / Proper and Improper Names Identiteta v informacijski družbi - KONFERENCA http://aksioma.org/im-propernames/index_slo.html

Prijava: pošljite ime, priimek in e-mail naslov do 16. oktobra 2017 na: aksioma.project.space@gmail.com PROGRAM [PREGLED] TOREK, 17. oktober 2017

  • 17:00–17:45 Marco Deseriis: Neprava imena, kondividualne subjektivitete
  • 17:45–18:10 Kristin Sue Lucas: Refresh, performans
  • 18:10–18:30 Odmor
  • 18:30–19:15 Gerald Raunig: Vsak začetek je dividuum
  • 19:15–20:00 Marco Deseriis in Gerald Raunig, pogovor
  • 20:30 Ryan Trecartin: I-Be Area (2007), predvajanje filma

SREDA, 18. oktober 2017

  • 17:00–18:00 Wu Ming: Skupno avtorstvo in kondividualnost v Fundaciji Wu Ming
  • 18:00–18:15 Odmor
  • 18:15–19:15 Natalie Bookchin: Prospektivni kolektivi: Animiranje skupnega sebstva
  • 20:00 Janez Janša, Janez Janša, Janez Janša: Janez Janša®, kustos Domenico Quaranta, Odprtje razstave, MSUM, Maistrova 3, Ljubljana

Ali predstavitev delov naslednje razprave. Allison, Sarah & Ryan Heuser & Matthew Jockers & Franco Moretti & Michael Witmore. “Quantitative Formalism: an Experiment. (Pamphlet 1)” January 2011. 12 June 2011 <http://litlab.stanford.edu/LiteraryLabPamphlet1.pdf>.


Povezave[uredi]

OBVEZNO BRANJE - Anne Burdick, Johanna Drucker, Peter Lunenfeld, Todd Presner, Jeffrey Schnapp. Digital_Humanities. The MIT Press, 2012. <http://mitpress.mit.edu/sites/default/files/titles/content/9780262018470_Open_Access_Edition.pdf>

Lev Manovich. The Language of New Media. The MIT Press, 2001. <http://dss-edit.com/plu/Manovich-Lev_The_Language_of_the_New_Media.pdf>

Flusser, Vilém. Digitalni videz. Ljubljana: Študentska založba, 2002. Predvsem str. 129-180.

Invisible Shapes of Things Past (1995-2007?) - Art+Com (Joachim Sauter, Dirk Lüsebrink et al.) http://artcom.de http://www.ung.si/~avaupotic/invisibleshape_lrg.mov

Narvika Bovcon. Umetnost v svetu pametnih strojev. Ljubljana: Raziskovalni inštitut Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, 2009. <http://usps.bovcon.com>.

<http://dhawards.org/dhawards2014/results>

http://bombsight.org/#15/51.5050/-0.0900

http://islovar.org/iskanje_enostavno.asp

Darko Dolinar, Kartoteka tujih avtorjev in slovenskih literarnoteoretičnih terminov, Primerjalna književnost, 6, 1983, št. 1, str. 62–67.

Enzensberger, Hans Magnus. Einladung zu einem Poesie-Automaten. 1974, 1999. <http://jacketmagazine.com/17/enz-robot.html>

Queneau, Raymond (1903–1976). Cent mille milliards de poèmes. Paris: Gallimard, 1961.

Waltert Benjamin: "Umetnina v času, ko jo je mogoče tehnično reproducirati" - obstaja tudi v slovenščini. <https://www.marxists.org/reference/subject/philosophy/works/ge/benjamin.htm> <http://www.arteclab.uni-bremen.de/~robben/KunstwerkBenjamin.pdf>

Link, David. Poesiemaschinen / Maschinenpoesie. Zur Frühgeschichte computerisierter Texterzeugung und generativer Systeme. München: Fink, 2006. <http://www.alpha60.de/research/poetrymachines/DavidLink_PoesiemaschinenMaschinenpoesie_2006.pdf>

Vaupotič, Aleš. "Kdo izbere, kaj bralec bere?./Who chooses what the reader reads?" Primerjalna knjižvenost, letnik 33, številka 2, 2010, str. 151-161, 321-331. <http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-40IVWBXU>

XML - označevanje besedil, (preproste) podatkovne zbirke[uredi]

Uvod[uredi]

http://www.w3schools.com/xml

Natančno preberite poglavja:

Povezane tehnologije (in povezava na jezik HTML, preglejte):

Raba jezika XML za zapis besedil[uredi]

The TEI Guidelines for Electronic Text Encoding and Interchange define and document a markup language for representing the structural, renditional, and conceptual features of texts. They focus (though not exclusively) on the encoding of documents in the humanities and social sciences, and in particular on the representation of primary source materials for research and analysis. These guidelines are expressed as a modular, extensible XML schema, accompanied by detailed documentation, and are published under an open-source license. The Guidelines are maintained and developed by the TEI Consortium, through its Technical Council, with the support and participation of the TEI community.

http://www.tei-c.org/Guidelines

http://www.tei-c.org/Guidelines/Customization/Lite http://teibyexample.org/examples/TBED04v00.htm http://sl.wikisource.org/wiki/Balada_za_Metko_Kra%C5%A1ovec

  • Slovenski projekt, ki digitalizira besedila v skladu s smernicami TEI - Elektronske znanstvenokritične izdaje slovenskega slovstva (eZISS) http://nl.ijs.si/e-zrc (Prim. zbornik o projektu. Znanstvene izdaje in elektronski medij: razprave. Uredil Matija Ogrin. Ljubljana: Založba ZRC, 2005. Tisk. 5. 3. 2014 <http://nl.ijs.si/e-zrc/bib/eziss-knjiga.pdf>.)


Citiranje tipa »MLA«.[uredi]

Tekoče oštevilčene opombe so za glavnim besedilom. Vanje ne vključujemo bibliografskih navedb.

Citati v besedilu so označeni z narekovaji, izpusti iz njih in prilagoditve pa z oglatimi oklepaji. Daljši citati (več kot 5 vrst) so izločeni v samostojne odstavke. Vir citata je označen v oklepaju na koncu citata. Kadar avtorja citata navedemo v sobesedilu, v oklepaju na koncu citata zapišemo samo strani: (42–48). Kadar je avtor citata imenovan v oklepaju, med avtorjem in stranjo ni ločila: (Pirjevec 42–48). Več enot istega avtorja označimo s skrajšanim naslovom v oklepaju: (Pirjevec, Strukturalna 42–48).

V bibliografiji na koncu članka so podatki izpisani po standardih MLA:

  • za samostojne knjižne izdaje (monografije, zbornike):

    Pirjevec, Dušan. Strukturalna poetika. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1981. (Literarni leksikon 12).

  • za članke v periodičnih publikacijah (torej: »letnik.številka (leto): strani.«):

    Kos, Janko. »Novi pogledi na tipologijo pripovedovalca.« Primerjalna književnost 21.1 (1998): 1–20.

  • za prispevke v zbornikih:

    Novak, Boris A. »Odmevi trubadurskega kulta ljubezni pri Prešernu.« France Prešeren – kultura – Evropa. Ur. Jože Faganel in Darko Dolinar. Ljubljana: Založba ZRC, 2002. 15–47.

  • za spletne vire (datum ogleda strani je nujen, razen v primeru, da namesto URL - tj. enoličnega krajevnika vira - uporabimo DOI [1] ali URN [2]):

    Škulj, Jola & Vaupotič, Aleš. »Spletišče Evropske mreže za primerjalno literarno vedo (REELC/ENCLS) kot raziskovalna platforma literarnih ved.« Vloge središča - konvergenca regij in kultur: Slovenski slavistični kongres 2010. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, 2010. 470-3. Tisk. 9. februar 2011 <http://black2.fri.uni-lj.si/humbug/files/papers/Skulj%20in%20Vauptic%20REELC%20kot%20raziskovalna%20platforma.doc>.

Vaje[uredi]


1 Besedila v času novejših razvojnih pobud v humanistiki
Študij in predstavitev izbranih poglavij v monografiji Znanstvene izdaje in elektronski medij (ur. Ogrin, 2005).


1.1 XML: Osnovni koncepti in uporaba v shemi TEI
Učenje na primeru XML dokumenta.