Digitalna humanistika, Slovenistika - Literarne vede, II. stopnja, poletni semester 2015/16

Iz Wikiverza
Skoči na: navigacija, iskanje

← Nazaj na Slovensko Vikiverzo, UNG

Digitalna humanisitka, Aleš Vaupotič

Sporočila

17. 2. 2016 - Prijavite se na seznam elektronskih naslovov.
http://dhhumanist.org
https://mailman.ijs.si/mailman/listinfo/slovlit
Do naslednjič pripravite kratko poročilo.

24. 2. 2016

  • Isto kot zadnjič, s poudarkom na temah s področja digitalne humanistike.
  • Do 23. 3. je treba prebrati tole:

Anne Burdick, Johanna Drucker, Peter Lunenfeld, Todd Presner, Jeffrey Schnapp. Digital_Humanities. The MIT Press, 2012. <http://mitpress.mit.edu/sites/default/files/titles/content/9780262018470_Open_Access_Edition.pdf>

  • Projekt: vizualizacija slovenskih literarnozgodovinskih podatkov iz podatkovne zbirke Women Writers

Nova verzija podatkovne zbirke in "virtual research environment" (VRE)
http://resources.huygens.knaw.nl/womenwriters

Članek o vizualizaciji literarnozgodovinske podatkovne zbirke. Narvika Bovcon: Jezik gibljivih slik v računalniških vizualizacijah literarnozgodovinske podatkovne zbirke v reviji Primerjalna književost (http://www.sdpk.si/revija/PKn_2014_2.pdf). Slikovni material je v prilogi na koncu revije. Tudi podatkovna zbirka je navedena v reviji, sicer pa je tule: http://neww.huygens.knaw.nl

2. 3. 2016

Pripravite povzetek - 1000-2000 znakov. Torej, seznam idej in pojmov, ki jih je povedal in uporabljal. Zakaj zavrača družabna omrežja? "TEDxSF - Jaron Lanier - You Are Not a Gadget"; na You Tube https://www.youtube.com/watch?v=IwbGumZ-FYg.

9. 3. 2016

Prosim vas, da mi pošljete poročilo o vsebinah o slovenskem literarem sistemu, ki so v podatkovni zbirki, http://resources.huygens.knaw.nl/womenwriters. Ta pregled vsebin bomo predstavili z metodami vizualizacije podatkov.

9. 3. 2016 http://www.informationisbeautiful.net http://www.ted.com/talks/david_mccandless_the_beauty_of_data_visualization http://inkscape.org
natančno preberite 1.3.1 "Uvod" (spodaj) - naslednjič imamo 4 šolske ure, prosim za potrditev.


Povezave

Lev Manovich. The Language of New Media. The MIT Press, 2001. <http://dss-edit.com/plu/Manovich-Lev_The_Language_of_the_New_Media.pdf>

Flusser, Vilém. Digitalni videz. Ljubljana: Študentska založba, 2002. Predvsem str. 129-180.

Invisible Shapes of Things Past (1995-2007?) - Art+Com (Joachim Sauter, Dirk Lüsebrink et al.) http://artcom.de http://www.ung.si/~avaupotic/invisibleshape_lrg.mov

Narvika Bovcon. Umetnost v svetu pametnih strojev. Ljubljana: Raziskovalni inštitut Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, 2009. <http://usps.bovcon.com>.

http://dhawards.org/dhawards2014/results>

http://bombsight.org/#15/51.5050/-0.0900

http://islovar.org/iskanje_enostavno.asp

Darko Dolinar, Kartoteka tujih avtorjev in slovenskih literarnoteoretičnih terminov, Primerjalna književnost, 6, 1983, št. 1, str. 62–67.

Enzensberger, Hans Magnus. Einladung zu einem Poesie-Automaten. 1974, 1999. <http://jacketmagazine.com/17/enz-robot.html>

Queneau, Raymond (1903–1976). Cent mille milliards de poèmes. Paris: Gallimard, 1961.

Allison, Sarah & Ryan Heuser & Matthew Jockers & Franco Moretti & Michael Witmore. “Quantitative Formalism: an Experiment. (Pamphlet 1)” January 2011. 12 June 2011 <http://litlab.stanford.edu/LiteraryLabPamphlet1.pdf>.

Waltert Benjamin: "Umetnina v času, ko jo je mogoče tehnično reproducirati" - obstaja tudi v slovenščini. <https://www.marxists.org/reference/subject/philosophy/works/ge/benjamin.htm> <http://www.arteclab.uni-bremen.de/~robben/KunstwerkBenjamin.pdf>

Link, David. Poesiemaschinen / Maschinenpoesie. Zur Frühgeschichte computerisierter Texterzeugung und generativer Systeme. München: Fink, 2006. <http://www.alpha60.de/research/poetrymachines/DavidLink_PoesiemaschinenMaschinenpoesie_2006.pdf>

Vaupotič, Aleš. "Kdo izbere, kaj bralec bere?./Who chooses what the reader reads?" Primerjalna knjižvenost, letnik 33, številka 2, 2010, str. 151-161, 321-331. <http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-40IVWBXU>


XML - označevanje besedil, (preproste) podatkovne zbirke

Uvod

http://www.w3schools.com/xml

Natančno preberite poglavja:

Povezane tehnologije (in povezava na jezik HTML, preglejte):

Raba jezika XML za zapis besedil

The TEI Guidelines for Electronic Text Encoding and Interchange define and document a markup language for representing the structural, renditional, and conceptual features of texts. They focus (though not exclusively) on the encoding of documents in the humanities and social sciences, and in particular on the representation of primary source materials for research and analysis. These guidelines are expressed as a modular, extensible XML schema, accompanied by detailed documentation, and are published under an open-source license. The Guidelines are maintained and developed by the TEI Consortium, through its Technical Council, with the support and participation of the TEI community.

http://www.tei-c.org/Guidelines

http://www.tei-c.org/Guidelines/Customization/Lite http://teibyexample.org/examples/TBED04v00.htm http://sl.wikisource.org/wiki/Balada_za_Metko_Kra%C5%A1ovec

  • Slovenski projekt, ki digitalizira besedila v skladu s smernicami TEI - Elektronske znanstvenokritične izdaje slovenskega slovstva (eZISS) http://nl.ijs.si/e-zrc (Prim. zbornik o projektu. Znanstvene izdaje in elektronski medij: razprave. Uredil Matija Ogrin. Ljubljana: Založba ZRC, 2005. Tisk. 5. 3. 2014 <http://nl.ijs.si/e-zrc/bib/eziss-knjiga.pdf>.)

Spletna stran - glej tehnično rešitev spletišča SDPK

http://sdpk.si/slog/stran.xsl
sdpk.si/index.xml
http://sdpk.si

Elektronska izdaja pesniške zbirke


Citiranje tipa »MLA«.

Tekoče oštevilčene opombe so za glavnim besedilom. Vanje ne vključujemo bibliografskih navedb.

Citati v besedilu so označeni z narekovaji, izpusti iz njih in prilagoditve pa z oglatimi oklepaji. Daljši citati (več kot 5 vrst) so izločeni v samostojne odstavke. Vir citata je označen v oklepaju na koncu citata. Kadar avtorja citata navedemo v sobesedilu, v oklepaju na koncu citata zapišemo samo strani: (42–48). Kadar je avtor citata imenovan v oklepaju, med avtorjem in stranjo ni ločila: (Pirjevec 42–48). Več enot istega avtorja označimo s skrajšanim naslovom v oklepaju: (Pirjevec, Strukturalna 42–48).

V bibliografiji na koncu članka so podatki izpisani po standardih MLA:

  • za samostojne knjižne izdaje (monografije, zbornike):

    Pirjevec, Dušan. Strukturalna poetika. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1981. (Literarni leksikon 12).

  • za članke v periodičnih publikacijah (torej: »letnik.številka (leto): strani.«):

    Kos, Janko. »Novi pogledi na tipologijo pripovedovalca.« Primerjalna književnost 21.1 (1998): 1–20.

  • za prispevke v zbornikih:

    Novak, Boris A. »Odmevi trubadurskega kulta ljubezni pri Prešernu.« France Prešeren – kultura – Evropa. Ur. Jože Faganel in Darko Dolinar. Ljubljana: Založba ZRC, 2002. 15–47.

  • za spletne vire (datum ogleda strani je nujen, razen v primeru, da namesto URL - tj. enoličnega krajevnika vira - uporabimo DOI [1] ali URN [2]):

    Škulj, Jola & Vaupotič, Aleš. »Spletišče Evropske mreže za primerjalno literarno vedo (REELC/ENCLS) kot raziskovalna platforma literarnih ved.« Vloge središča - konvergenca regij in kultur: Slovenski slavistični kongres 2010. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, 2010. 470-3. Tisk. 9. februar 2011 <http://black2.fri.uni-lj.si/humbug/files/papers/Skulj%20in%20Vauptic%20REELC%20kot%20raziskovalna%20platforma.doc>.

  1. ^ http://en.wikipedia.org/wiki/Digital_object_identifier, http://www.doi.org (21. 2. 2012)
  2. ^ Kragelj, Matjaž, Krstulović, Zoran, Musek, Tine. »URN - preprosto uporaben.« Knjižničarske novice 19.6-7 (2009). URN:NBN:SI:DOC-SIW8U1SR pri http://www.dlib.si